Palatinat in Volilna kneževina Bavarska

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Palatinat in Volilna kneževina Bavarska

Palatinat vs. Volilna kneževina Bavarska

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu. Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Španska nasledstvena vojna in Palatinat · Španska nasledstvena vojna in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.

Devetletna vojna in Palatinat · Devetletna vojna in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Donava in Palatinat · Donava in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Friderik II. Hohenstaufen in Palatinat · Friderik II. Hohenstaufen in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Friderik II. Veliki in Palatinat · Friderik II. Veliki in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Jožef I. Habsburški

Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.

Jožef I. Habsburški in Palatinat · Jožef I. Habsburški in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Palatinat · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Karel IV. Luksemburški in Palatinat · Karel IV. Luksemburški in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Leopold I. Habsburški

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.

Leopold I. Habsburški in Palatinat · Leopold I. Habsburški in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Ludvik XIV. Francoski in Palatinat · Ludvik XIV. Francoski in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Maksimilijan I. Bavarski

Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.

Maksimilijan I. Bavarski in Palatinat · Maksimilijan I. Bavarski in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Mannheim in Palatinat · Mannheim in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Palatinat in Pavia · Pavia in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Palatinat in Regensburg · Regensburg in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Palatinat in Ren · Ren in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Palatinat in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Palatinat in Tridesetletna vojna · Tridesetletna vojna in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Palatinat in Vestfalski mir · Vestfalski mir in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Palatinat in Vojvodina Bavarska · Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Volilna kneževina

Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.

Palatinat in Volilna kneževina · Volilna kneževina in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Palatinat in Volilni knez · Volilna kneževina Bavarska in Volilni knez · Poglej več »

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Palatinat in Wittelsbachi · Volilna kneževina Bavarska in Wittelsbachi · Poglej več »

Zlata bula (1356)

Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.

Palatinat in Zlata bula (1356) · Volilna kneževina Bavarska in Zlata bula (1356) · Poglej več »