Podobnosti med Adolf Hitler in Tretji rajh
Adolf Hitler in Tretji rajh še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfred Jodl, Anschluss, Antisemitizem, Avstrija, Berlin, Diktator, Diktatura, Druga svetovna vojna, Evropa, Führer, Francija, Franz von Papen, Gospodarstvo, Heinrich Himmler, Homoseksualnost, Italija, Japonska, Joseph Goebbels, Judje, Kancler Nemčije, Karl Dönitz, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Kristalna noč, Kurt von Schleicher, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Nemčija, Nemško cesarstvo, Nemci, ..., Paul von Hindenburg, Poljska, Predsednik, Prostozidarstvo, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Reichstag, Romi, Sile osi, Slovani, Sovjetska zveza, Sturmabteilung, Sudeti, Velika Britanija, Versajska mirovna pogodba, Vichyjska Francija, Vojska, Vzhodna Evropa, Weimarska republika, Wilhelm Keitel, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (22 več) »
Alfred Jodl
Alfred Jodl na Nürnberških procesih Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Adolf Hitler in Alfred Jodl · Alfred Jodl in Tretji rajh ·
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Adolf Hitler in Anschluss · Anschluss in Tretji rajh ·
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Adolf Hitler in Antisemitizem · Antisemitizem in Tretji rajh ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Adolf Hitler in Avstrija · Avstrija in Tretji rajh ·
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Adolf Hitler in Berlin · Berlin in Tretji rajh ·
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Adolf Hitler in Diktator · Diktator in Tretji rajh ·
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Adolf Hitler in Diktatura · Diktatura in Tretji rajh ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Adolf Hitler in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Tretji rajh ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Adolf Hitler in Evropa · Evropa in Tretji rajh ·
Führer
Naziv je nosil Adolf Hitler Führer (polni nemški naziv der Führer; slovensko vodja, firer) je naziv, ki ga je imel Adolf Hitler v času tretjega rajha.
Adolf Hitler in Führer · Führer in Tretji rajh ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Adolf Hitler in Francija · Francija in Tretji rajh ·
Franz von Papen
Franz Joseph Hermann Michael Maria von Papen zu Köningen, nemški politik, diplomat in častnik, * 29. oktober 1879, Werl, Nemčija, † 2. maj 1969, Obersasbach, Nemčija.
Adolf Hitler in Franz von Papen · Franz von Papen in Tretji rajh ·
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Adolf Hitler in Gospodarstvo · Gospodarstvo in Tretji rajh ·
Heinrich Himmler
Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.
Adolf Hitler in Heinrich Himmler · Heinrich Himmler in Tretji rajh ·
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Adolf Hitler in Homoseksualnost · Homoseksualnost in Tretji rajh ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Adolf Hitler in Italija · Italija in Tretji rajh ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Adolf Hitler in Japonska · Japonska in Tretji rajh ·
Joseph Goebbels
Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.
Adolf Hitler in Joseph Goebbels · Joseph Goebbels in Tretji rajh ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Adolf Hitler in Judje · Judje in Tretji rajh ·
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Adolf Hitler in Kancler Nemčije · Kancler Nemčije in Tretji rajh ·
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Adolf Hitler in Karl Dönitz · Karl Dönitz in Tretji rajh ·
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Adolf Hitler in Komunizem · Komunizem in Tretji rajh ·
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Adolf Hitler in Koncentracijsko taborišče · Koncentracijsko taborišče in Tretji rajh ·
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Adolf Hitler in Kristalna noč · Kristalna noč in Tretji rajh ·
Kurt von Schleicher
Kurt Ferdinand Friedrich Hermann von Schleicher, nemški general in politik,* 7. april 1882, Brandenburg an der Havel, Nemčija, † 30. junij 1934, Brandenburg an der Havel, Nemčija.
Adolf Hitler in Kurt von Schleicher · Kurt von Schleicher in Tretji rajh ·
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Adolf Hitler in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Tretji rajh ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Adolf Hitler in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Tretji rajh ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Adolf Hitler in Nemčija · Nemčija in Tretji rajh ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Adolf Hitler in Nemško cesarstvo · Nemško cesarstvo in Tretji rajh ·
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Adolf Hitler in Nemci · Nemci in Tretji rajh ·
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Adolf Hitler in Paul von Hindenburg · Paul von Hindenburg in Tretji rajh ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Adolf Hitler in Poljska · Poljska in Tretji rajh ·
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Adolf Hitler in Predsednik · Predsednik in Tretji rajh ·
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Adolf Hitler in Prostozidarstvo · Prostozidarstvo in Tretji rajh ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Adolf Hitler in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Tretji rajh ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Adolf Hitler in Rdeča armada · Rdeča armada in Tretji rajh ·
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Adolf Hitler in Reichstag · Reichstag in Tretji rajh ·
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Adolf Hitler in Romi · Romi in Tretji rajh ·
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Adolf Hitler in Sile osi · Sile osi in Tretji rajh ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Adolf Hitler in Slovani · Slovani in Tretji rajh ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Adolf Hitler in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Tretji rajh ·
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Adolf Hitler in Sturmabteilung · Sturmabteilung in Tretji rajh ·
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Adolf Hitler in Sudeti · Sudeti in Tretji rajh ·
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Adolf Hitler in Velika Britanija · Tretji rajh in Velika Britanija ·
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Adolf Hitler in Versajska mirovna pogodba · Tretji rajh in Versajska mirovna pogodba ·
Vichyjska Francija
Vichyjska Francija (francosko: Régime de Vichy) je splošno ime za francosko državo, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil francoski maršal Philippe Pétain.
Adolf Hitler in Vichyjska Francija · Tretji rajh in Vichyjska Francija ·
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Adolf Hitler in Vojska · Tretji rajh in Vojska ·
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Adolf Hitler in Vzhodna Evropa · Tretji rajh in Vzhodna Evropa ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Adolf Hitler in Weimarska republika · Tretji rajh in Weimarska republika ·
Wilhelm Keitel
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Adolf Hitler in Wilhelm Keitel · Tretji rajh in Wilhelm Keitel ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Adolf Hitler in Združene države Amerike · Tretji rajh in Združene države Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Adolf Hitler in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Tretji rajh in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Adolf Hitler in Tretji rajh imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Adolf Hitler in Tretji rajh
Primerjava med Adolf Hitler in Tretji rajh
Adolf Hitler 158 odnose, medtem ko je Tretji rajh 141. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 17.39% = 52 / (158 + 141).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Adolf Hitler in Tretji rajh. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: