Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Adolf Hitler in Druga svetovna vojna
Adolf Hitler in Druga svetovna vojna še 49 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Anschluss, Avstro-Ogrska, Češkoslovaška, Belgija, Benito Mussolini, Berlin, Bitka za Stalingrad, Danska, Društvo narodov, Evropa, Fašizem, Francija, Franklin Delano Roosevelt, Genocid, Hladna vojna, Holokavst, Iperit, Italija, Izrael, Japonska, Kancler Nemčije, Karl Dönitz, Koncentracijsko taborišče, Münchenski sporazum, Napad na Pearl Harbor, NATO, Nemško cesarstvo, Neville Chamberlain, Nizozemska, ..., Norveška, Operacija Barbarossa, Pacifizem, Pariz, Partizan, Poljska, Poljska kampanja (1939), Prva svetovna vojna, Radar, Rdeča armada, Sicilija, Sile osi, Sovjetska zveza, Sudeti, Tretji rajh, Versajska mirovna pogodba, Weimarska republika, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (19 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Adolf Hitler in Afrika · Afrika in Druga svetovna vojna ·
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Adolf Hitler in Anschluss · Anschluss in Druga svetovna vojna ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Adolf Hitler in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Druga svetovna vojna ·
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Adolf Hitler in Češkoslovaška · Druga svetovna vojna in Češkoslovaška ·
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Adolf Hitler in Belgija · Belgija in Druga svetovna vojna ·
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Adolf Hitler in Benito Mussolini · Benito Mussolini in Druga svetovna vojna ·
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Adolf Hitler in Berlin · Berlin in Druga svetovna vojna ·
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.
Adolf Hitler in Bitka za Stalingrad · Bitka za Stalingrad in Druga svetovna vojna ·
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Adolf Hitler in Danska · Danska in Druga svetovna vojna ·
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Adolf Hitler in Društvo narodov · Društvo narodov in Druga svetovna vojna ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Adolf Hitler in Evropa · Druga svetovna vojna in Evropa ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Adolf Hitler in Fašizem · Druga svetovna vojna in Fašizem ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Adolf Hitler in Francija · Druga svetovna vojna in Francija ·
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Adolf Hitler in Franklin Delano Roosevelt · Druga svetovna vojna in Franklin Delano Roosevelt ·
Genocid
Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.
Adolf Hitler in Genocid · Druga svetovna vojna in Genocid ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Adolf Hitler in Hladna vojna · Druga svetovna vojna in Hladna vojna ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Adolf Hitler in Holokavst · Druga svetovna vojna in Holokavst ·
Iperit
Iperit (tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev.
Adolf Hitler in Iperit · Druga svetovna vojna in Iperit ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Adolf Hitler in Italija · Druga svetovna vojna in Italija ·
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Adolf Hitler in Izrael · Druga svetovna vojna in Izrael ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Adolf Hitler in Japonska · Druga svetovna vojna in Japonska ·
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Adolf Hitler in Kancler Nemčije · Druga svetovna vojna in Kancler Nemčije ·
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Adolf Hitler in Karl Dönitz · Druga svetovna vojna in Karl Dönitz ·
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Adolf Hitler in Koncentracijsko taborišče · Druga svetovna vojna in Koncentracijsko taborišče ·
Münchenski sporazum
Ciano pred podpisom sporazuma. Münchenski sporazum je bil dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan v noči z 29.
Adolf Hitler in Münchenski sporazum · Druga svetovna vojna in Münchenski sporazum ·
Napad na Pearl Harbor
Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.
Adolf Hitler in Napad na Pearl Harbor · Druga svetovna vojna in Napad na Pearl Harbor ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Adolf Hitler in NATO · Druga svetovna vojna in NATO ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Adolf Hitler in Nemško cesarstvo · Druga svetovna vojna in Nemško cesarstvo ·
Neville Chamberlain
Neville Chamberlain, rojen kot Arthur Neville Chamberlain, britanski konzervativni politik, * 18. marec 1869, Edgbaston, Birmingham, Anglija, † 9. november 1940, Heckfield, Hampshire, Anglija.
Adolf Hitler in Neville Chamberlain · Druga svetovna vojna in Neville Chamberlain ·
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Adolf Hitler in Nizozemska · Druga svetovna vojna in Nizozemska ·
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Adolf Hitler in Norveška · Druga svetovna vojna in Norveška ·
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Adolf Hitler in Operacija Barbarossa · Druga svetovna vojna in Operacija Barbarossa ·
Pacifizem
Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.
Adolf Hitler in Pacifizem · Druga svetovna vojna in Pacifizem ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Adolf Hitler in Pariz · Druga svetovna vojna in Pariz ·
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Adolf Hitler in Partizan · Druga svetovna vojna in Partizan ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Adolf Hitler in Poljska · Druga svetovna vojna in Poljska ·
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Adolf Hitler in Poljska kampanja (1939) · Druga svetovna vojna in Poljska kampanja (1939) ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Adolf Hitler in Prva svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Prva svetovna vojna ·
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Adolf Hitler in Radar · Druga svetovna vojna in Radar ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Adolf Hitler in Rdeča armada · Druga svetovna vojna in Rdeča armada ·
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Adolf Hitler in Sicilija · Druga svetovna vojna in Sicilija ·
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Adolf Hitler in Sile osi · Druga svetovna vojna in Sile osi ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Adolf Hitler in Sovjetska zveza · Druga svetovna vojna in Sovjetska zveza ·
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Adolf Hitler in Sudeti · Druga svetovna vojna in Sudeti ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Adolf Hitler in Tretji rajh · Druga svetovna vojna in Tretji rajh ·
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Adolf Hitler in Versajska mirovna pogodba · Druga svetovna vojna in Versajska mirovna pogodba ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Adolf Hitler in Weimarska republika · Druga svetovna vojna in Weimarska republika ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Adolf Hitler in Združene države Amerike · Druga svetovna vojna in Združene države Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Adolf Hitler in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Druga svetovna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Adolf Hitler in Druga svetovna vojna imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Adolf Hitler in Druga svetovna vojna
Primerjava med Adolf Hitler in Druga svetovna vojna
Adolf Hitler 158 odnose, medtem ko je Druga svetovna vojna 364. Saj imajo skupno 49, indeks Jaccard je 9.39% = 49 / (158 + 364).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Adolf Hitler in Druga svetovna vojna. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
