Kazalo
81 odnosi: Aleksander Zorn, Alenka Puhar, AVNOJ, Avstro-Ogrska, Čebine, Čini Jugoslovanske ljudske armade, Beograd, Boris Kidrič, Borut Kardelj, Cestna afera, Ciril Žebot, Dragotin Gustinčič, Druga svetovna vojna, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Fašizem, Franc Leskošek, France Filipič, Grobnica narodnih herojev, Ljubljana, Igor Šoltes, Imperializem, Italija, Ivan Maček, Janez Kardelj (igralec), Janez Kardelj (slikar), Jetra, Josif Stalin, Kapitalizem, Kočevski zbor, Ljubljana, Logatec, Nacionalsocializem, Osvobodilna fronta, Pariški mirovni sporazumi (1947), Parlamentarna demokracija, Partizanska spomenica 1941, Pepca Kardelj, Pljuča, Ploče, Politik, Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji, Prešernova nagrada, Predsedstvo Jugoslavije, Primorska, Rak debelega črevesa in danke, Red bratstva in enotnosti, Red junaka socialističnega dela, Red ljudske osvoboditve, Red narodnega heroja, Red partizanske zvezde, Red za hrabrost, ... Razširi indeks (31 več) »
- Junaki socialističnega dela
- Marksistični teoretiki
- Narodni heroji
- Pokopani na Žalah, Ljubljana
- Prešernovi nagrajenci
- Slovenski marksisti
- Umrli za rakom debelega črevesa in danke
- Člani Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
- Člani Komunistične partije Slovenije
- Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
Aleksander Zorn
Aleksander (Saša) Zorn, slovenski politik, literarni zgodovinar, * 5. maj 1947, Maribor.
Poglej Edvard Kardelj in Aleksander Zorn
Alenka Puhar
Alenka Puhar, slovenska prevajalka, publicistka, aktivistka na področju človekovih pravic in strokovnjakinja na področju psihozgodovine, * 4. februar 1945, Črnomelj.
Poglej Edvard Kardelj in Alenka Puhar
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Poglej Edvard Kardelj in AVNOJ
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Edvard Kardelj in Avstro-Ogrska
Čebine
Čebine so zaselek v Občini Trbovlje.
Poglej Edvard Kardelj in Čebine
Čini Jugoslovanske ljudske armade
Čini Jugoslovanske ljudske armade so bili v uporabi še v Teritorialni obrambi Jugoslavije, Zvezi rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in v vseh drugih (para)vojaških organizacijah.
Poglej Edvard Kardelj in Čini Jugoslovanske ljudske armade
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Edvard Kardelj in Beograd
Boris Kidrič
Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd, Jugoslavija.
Poglej Edvard Kardelj in Boris Kidrič
Borut Kardelj
Borut Kardelj, slovenski pesnik in arhitekt, * 22. marec 1941, Ljubljana, † 30. december 1971, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Borut Kardelj
Cestna afera
Cestna afera je ime za spor med slovenskim izvršnim svetom in jugoslovanskim Zveznim izvršnim svetom zaradi neupravičeno zapostavljenega položaja Slovenije v federaciji.
Poglej Edvard Kardelj in Cestna afera
Ciril Žebot
Ciril Žebot, slovenski ekonomist in politik, * 8. april 1914, Maribor, † 9. januar 1989, Washington, ZDA.
Poglej Edvard Kardelj in Ciril Žebot
Dragotin Gustinčič
Dragotin Gustinčič, slovenski politik in publicist, * 5. november 1882, Gornja Košana, † 2. avgust 1974, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Dragotin Gustinčič
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Edvard Kardelj in Druga svetovna vojna
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Ekonomska fakulteta (kratica EF UL, angleško The School of Economics an Business, SEB LU) je redna članica Univerze v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1946 kot Gospodarska fakulteta v Ljubljani.
Poglej Edvard Kardelj in Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Edvard Kardelj in Fašizem
Franc Leskošek
Franc Leskošek (ilegalno partijsko ime Luka. partizansko ime Peter Strugar), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897, Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Franc Leskošek
France Filipič
France Filipič, slovenski pesnik, zgodovinar, novinar, urednik, publicist in muzealec, * 21. julij 1919, Maribor, † 31. marec 2009, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in France Filipič
Grobnica narodnih herojev, Ljubljana
Gróbnica národnih herójev v Ljubljani je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem NOB in nekaj po vojni umrlim herojem.
Poglej Edvard Kardelj in Grobnica narodnih herojev, Ljubljana
Igor Šoltes
Igor Šoltes, slovenski politik, pravnik in evroposlanec, * 22. avgust 1964, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Igor Šoltes
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Edvard Kardelj in Imperializem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Edvard Kardelj in Italija
Ivan Maček
Ivan Maček - Matija, slovenski partizan, general, politični komisar, prvoborec in narodni heroj, * 12. marec 1908, Spodnja Zadobrova † 10. julij 1993, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Ivan Maček
Janez Kardelj (igralec)
Janez Kardelj, slovenski gledališki igralec, * 24. junij 1914, Ljubljana, † 18. avgust(?) 1942, pri Starem Logu.
Poglej Edvard Kardelj in Janez Kardelj (igralec)
Janez Kardelj (slikar)
Janez Kardelj, slovenski akademski slikar, * 1964, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Janez Kardelj (slikar)
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Edvard Kardelj in Jetra
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Edvard Kardelj in Josif Stalin
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Edvard Kardelj in Kapitalizem
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Poglej Edvard Kardelj in Kočevski zbor
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Edvard Kardelj in Ljubljana
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej Edvard Kardelj in Logatec
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Edvard Kardelj in Nacionalsocializem
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Poglej Edvard Kardelj in Osvobodilna fronta
Pariški mirovni sporazumi (1947)
Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.
Poglej Edvard Kardelj in Pariški mirovni sporazumi (1947)
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Poglej Edvard Kardelj in Parlamentarna demokracija
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Poglej Edvard Kardelj in Partizanska spomenica 1941
Pepca Kardelj
Jožefa Pepca Kardelj (rojena Maček), slovenska partizanka in političarka, * 20. februar 1914, Spodnja Zadobrova † 15. april 1990, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Pepca Kardelj
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Edvard Kardelj in Pljuča
Ploče
Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Edvard Kardelj in Ploče
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Edvard Kardelj in Politik
Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji
Borisu Kidriču Povojni poboji so izraz za zunajsodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.
Poglej Edvard Kardelj in Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Edvard Kardelj in Prešernova nagrada
Predsedstvo Jugoslavije
Tudi Zvezno predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej Edvard Kardelj in Predsedstvo Jugoslavije
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Edvard Kardelj in Primorska
Rak debelega črevesa in danke
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak je oblika raka, ki vznikne v končnem delu črevesja: debelem črevesu ali danki.
Poglej Edvard Kardelj in Rak debelega črevesa in danke
Red bratstva in enotnosti
Odlikovanje Reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Red bratstva in enotnosti (srbohrvaško Orden bratstva i jedinstva) je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za »izredne zasluge pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda«.
Poglej Edvard Kardelj in Red bratstva in enotnosti
Red junaka socialističnega dela
Red junaka socialističnega dela Red junaka socialističnega dela je bilo četrto najpomembnejše odlikovanje SFRJ.
Poglej Edvard Kardelj in Red junaka socialističnega dela
Red ljudske osvoboditve
Red narodne osvoboditve (srbohrvaško Orden narodnog oslobođenja) je bilo peto najpomembnejše odlikovanje SFRJ.
Poglej Edvard Kardelj in Red ljudske osvoboditve
Red narodnega heroja
Red narodnega heroja Jugoslavije Red narodnega heroja Jugoslavije Réd národnega herója je bilo jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom.
Poglej Edvard Kardelj in Red narodnega heroja
Red partizanske zvezde
Red partizanske zvezde je bilo visoko vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Poglej Edvard Kardelj in Red partizanske zvezde
Red za hrabrost
brezokvirja Red za hrabrost je bilo vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Poglej Edvard Kardelj in Red za hrabrost
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Poglej Edvard Kardelj in Red zaslug za ljudstvo
Seznam častnih meščanov Ljubljane
Antonu Codelliju Levu Bilinskemu Seznam častnih meščanov Ljubljane, priznanje podeljuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Seznam častnih meščanov Ljubljane
Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941
Seznam nosilcev Partizanske spomenice 1941.
Poglej Edvard Kardelj in Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941
Seznam slovenskih generalov
Seznam slovenskih generalov vsebuje vse generale slovenskega rodu, ki so služili v tujih in domačih (slovenskih) oboroženih silah.
Poglej Edvard Kardelj in Seznam slovenskih generalov
Seznam slovenskih narodnih herojev
To je abecedni seznam slovenskih narodnih herojev in herojin narodnoosvobodilnega boja (1941-1945).
Poglej Edvard Kardelj in Seznam slovenskih narodnih herojev
Seznam slovenskih politikov
Seznam slovenskih politikov.
Poglej Edvard Kardelj in Seznam slovenskih politikov
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Poglej Edvard Kardelj in Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Edvard Kardelj in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Edvard Kardelj in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenski partizani
Slovenski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije, kratica NOV in POS) so bili oborožene sile pod vodstvom Osvobodilne fronte, ki so se med drugo svetovno vojno na Slovenskem borile proti okupatorjem in protirevolucionarnim enotam.
Poglej Edvard Kardelj in Slovenski partizani
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Edvard Kardelj in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Edvard Kardelj in Socializem
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Edvard Kardelj in Sovjetska zveza
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Poglej Edvard Kardelj in Srbska akademija znanosti in umetnosti
Stane Kavčič
Stane Kavčič, slovenski politik, * 30. oktober 1919, Ljubljana, † 27. marec 1987, Ljubljana.
Poglej Edvard Kardelj in Stane Kavčič
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Edvard Kardelj in Univerza v Ljubljani
Univerzitetni klinični center Ljubljana
400px Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.« Z 8.359 zaposlenimi - od tega 1.410 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.933 (47 %) medicinskih sester - in 2.138 bolniškimi posteljami je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in ena največjih v Srednji Evropi.
Poglej Edvard Kardelj in Univerzitetni klinični center Ljubljana
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Edvard Kardelj in Ustava
Vojnozgodovinski zbornik
Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.
Poglej Edvard Kardelj in Vojnozgodovinski zbornik
Vrhovni štab NOV in POJ
Vrhovni štab NOV in POJ je bilo glavno poveljstvo NOV in POJ med drugo svetovno vojno.
Poglej Edvard Kardelj in Vrhovni štab NOV in POJ
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Edvard Kardelj in Washington, D.C.
Zveza komunistične mladine Jugoslavije
Zveza komunistične mladine Jugoslavije (kratica ZKMJ; srbohrvaško: Savez komunističke omladine Jugoslavije; makedonsko: Сојуз на комунистичката младина на Југославија; kratica SKOJ) je bila politična mladinska organizacija Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).
Poglej Edvard Kardelj in Zveza komunistične mladine Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Poglej Edvard Kardelj in Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Poglej Edvard Kardelj in Zveza komunistov Slovenije
Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije
Zasedanje Zvezne ljudske skupščine, Beograd, 27. oktober 1958 Zvezna skupščina ali po ustavi 1974 Skupščina SFRJ je bilo najvišje predstavniško in zakonodajno telo federacije, njegova sestava pa se je spreminjala z ustavnim razvojem.
Poglej Edvard Kardelj in Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije
Zvezni izvršni svet Socialistične federativne republike Jugoslavije
Zvezni izvršni svet (srbskohrvaško: Savezno izvršno vijeće, kratica SIV oz. slovenska ZIS) je bil izvršni organ zvezne skupščine FLRJ oz.
Poglej Edvard Kardelj in Zvezni izvršni svet Socialistične federativne republike Jugoslavije
10. februar
10.
Poglej Edvard Kardelj in 10. februar
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Edvard Kardelj in 1910
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Edvard Kardelj in 1979
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Edvard Kardelj in 2002
27. januar
27.
Poglej Edvard Kardelj in 27. januar
Glej tudi
Junaki socialističnega dela
Marksistični teoretiki
Narodni heroji
Pokopani na Žalah, Ljubljana
Prešernovi nagrajenci
Slovenski marksisti
Umrli za rakom debelega črevesa in danke
Člani Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
Člani Komunistične partije Slovenije
Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
Prav tako znan kot Edvard Kardelj - Bevc, Edvard Kardelj Sperans, Sperans, Едвард Кардељ.