Kazalo
45 odnosi: Angelik iz Kranja, Antonov križ, Škofja Loka, Škofjeloški pasijon, Beljak, Celje, Celovec, Cerkveni red, Dramatika, Frančišek Asiški, Frančiškani, Gorica, Hipolit Novomeški, Janez Svetokriški, Kapuca, Koper, Kranj, Kratica, Krško, Latinščina, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Papež, Papež Klemen VII., Pasijon, Pisatelj, Pridiga, Ptuj, Puščavnik, Radgona, Romuald Marušič, Samostan, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Sveta spoved, Trst, Vipavski Križ, 1525, 1608, 1610, 1721, 1921, 1967.
Angelik iz Kranja
Angelik iz Kranja (s pravim imenom Janez Visintin), slovenski katoliški duhovnik in kapucinski pridigar, * 30. julij 1735, Kranj, † 20. maj 1790, Srednja vas v Bohinju.
Poglej Kapucini in Angelik iz Kranja
Antonov križ
Antonov križ - v obliki črke tav Antonijanskem samostanu Frankfurt Antonov križ, tudi križ tau oziroma križ tav in Frančiškov križ je križ v obliki grške oziroma hebrejske črke tav, T. Antonov križ se imenuje po svetem Antonu Puščavniku, sicer pa ima poseben pomen v Svetem pismu, v zgodovini umetnosti pa dolgo tradicijo.
Poglej Kapucini in Antonov križ
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Kapucini in Škofja Loka
Škofjeloški pasijon
1. prizor, Raj Škof, iz prizora Smrt Procesija iz prizora Smrt Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel, lucifer Prizor Škofjeloškega pasijona: Cehi Prizor Škofjeloškega pasijona: Gospodova večerja Prizor Škofjeloškega pasijona: Vhod v Jeruzalem Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Raj Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Hieronim Prizor Škofjeloškega pasijona: Skrinja zaveze Prizor Škofjeloškega pasijona: Božji grob Prizor Škofjeloškega pasijona Rokopis Škofjeloškega pasijona Škofjeloški pasijon je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald iz Štandreža.
Poglej Kapucini in Škofjeloški pasijon
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Kapucini in Beljak
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Kapucini in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Kapucini in Celovec
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Kapucini in Cerkveni red
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Kapucini in Dramatika
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Poglej Kapucini in Frančišek Asiški
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Kapucini in Frančiškani
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Kapucini in Gorica
Hipolit Novomeški
Hipolit Novomeški (rojstno ime Janez Adam Geiger), slovenski filolog, nabožni pisatelj, leksikograf, prevajalec in kapucin, * 1667, Novo mesto, † 5. april 1722, Kranj.
Poglej Kapucini in Hipolit Novomeški
Janez Svetokriški
Janez Svetokriški (pravo ime Tobija Lionelli), slovenski baročni pridigar in pisec, * 22.
Poglej Kapucini in Janez Svetokriški
Kapuca
Kapúca (tudi oglávnica, zlasti v liturgiji, ali občasno naglávje) je koničasto pokrivalo, običajno prišito ali pripeto k oblačilu.
Poglej Kapucini in Kapuca
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Kapucini in Koper
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Kapucini in Kranj
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej Kapucini in Kratica
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Poglej Kapucini in Krško
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kapucini in Latinščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Kapucini in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Kapucini in Maribor
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Kapucini in Novo mesto
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Kapucini in Papež
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Kapucini in Papež Klemen VII.
Pasijon
Pasijon (iz latinske besede passio - »trpljenje«) je v zahodni krščanski liturgiji popis Jezusovega trpljenja in smrti v 4 evangelijih, ki se bere ali igra v tednu pred veliko nočjo.
Poglej Kapucini in Pasijon
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Kapucini in Pisatelj
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Kapucini in Pridiga
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Kapucini in Ptuj
Puščavnik
Puščavnik pred svojim bivališčem nekje na Slovenskem, foto: Peter Naglič (1932) Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil.
Poglej Kapucini in Puščavnik
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Kapucini in Radgona
Romuald Marušič
Romuald Štandreški, slovenski kapucin in pridigar, * 1676, Štandrež (it. Sant' Andrea), † 22. april 1748, Gorica.
Poglej Kapucini in Romuald Marušič
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Kapucini in Samostan
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Kapucini in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Kapucini in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Kapucini in Slovenija
Sveta spoved
Spôved ali zakramênt pokóre in sprave je krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe.
Poglej Kapucini in Sveta spoved
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Kapucini in Trst
Vipavski Križ
Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ.
Poglej Kapucini in Vipavski Križ
1525
1525 (MDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kapucini in 1525
1608
1608 (MDCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Kapucini in 1608
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Kapucini in 1610
1721
1721 (MDCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Kapucini in 1721
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kapucini in 1921
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kapucini in 1967
Prav tako znan kot Kapucin, Kapucinski red, Red manjših bratov kapucinov.