Kazalo
20 odnosi: Beseda, Deležnik, Glagol, Imenovalnik, Jotacija, Nalika, Nedoločnik, Nosnik, Obrazilo, Polglasnik, Pridevnik, Rodilnik, Samoglasnik, Samostalnik, Sedanjik, Sičnik, Slovnica, Soglasnik, Tvorjenka, Zvočnik (jezikoslovje).
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Podstava in Beseda
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Podstava in Deležnik
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Podstava in Glagol
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Podstava in Imenovalnik
Jotacija
Jotacija je glasovna sprememba, pri kateri so se soglasniški sklopi nepalatalni (netrdonebni) soglasnik + *j poenostavili v palatale (trdonebnike): psl.
Poglej Podstava in Jotacija
Nalika
Nalika ali analogija v zgodovinskem jezikoslovju je neredovit neglasovni dejavnik, kjer ene oblike paradigme vplivajo na druge; s tem se povečuje glasovna in oblikoslovna podobnost med oblikoslovno ali skladenjsko ali pomensko sorodnimi besedami (primer: slov. premena t z j pri primerniku pridevnika kratek: krajši po zgledu sladek: slajši zaradi podobnosti v obliki kratka: sladka; stan.
Poglej Podstava in Nalika
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Podstava in Nedoločnik
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Podstava in Nosnik
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Podstava in Obrazilo
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Podstava in Polglasnik
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Podstava in Pridevnik
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Podstava in Rodilnik
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Podstava in Samoglasnik
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Podstava in Samostalnik
Sedanjik
Sedánjik ali sedánji čàs je glagolski čas za izražanje navadno dejanj v trenutku govorjenja (t. i. prave sedanjosti), lahko tudi v preteklosti, prihodnosti oziroma brezčasnosti.
Poglej Podstava in Sedanjik
Sičnik
Síčnik je soglasnik, in sicer nezvočnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Podstava in Sičnik
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Podstava in Slovnica
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Podstava in Soglasnik
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Podstava in Tvorjenka
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.