Kazalo
51 odnosi: Amazonski deževni gozd, Angleščina, Švedščina, Človek, Dvoglasnik, Ferščina, Fonem, Fonetika, Francoščina, Germanski jeziki, Gvaranščina, Indoevropski jeziki, Islandščina, Italijanščina, Japonščina, Katalonščina, Kitajščina, Korejščina, Madžarščina, Mednarodna fonetična abeceda, Mehko nebo, Melanezija, Nemščina, Nezvočnik, Niger, Nizozemščina, Nosna votlina, Nova Gvineja, Nova Kaledonija, Okcitanščina, Paštunščina, Polglasnik, Poljščina, Portugalščina, Prečrkovanje, Pripornik, Resonanca, Samoglasnik, Slovaščina, Slovenščina, Soglasniška premena, Soglasnik, Tamilščina, Usta, Valižanščina, Zapornik, Zlitnik, Zlog, Zobnik (glas), Zvenečnost, ... Razširi indeks (1 več) »
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Nosnik in Amazonski deževni gozd
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Nosnik in Angleščina
Švedščina
Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska).
Poglej Nosnik in Švedščina
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Nosnik in Človek
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Nosnik in Dvoglasnik
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej Nosnik in Ferščina
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Nosnik in Fonem
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Nosnik in Fonetika
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Nosnik in Francoščina
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Nosnik in Germanski jeziki
Gvaranščina
Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Poglej Nosnik in Gvaranščina
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Nosnik in Indoevropski jeziki
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej Nosnik in Islandščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Nosnik in Italijanščina
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Nosnik in Japonščina
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Nosnik in Katalonščina
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Nosnik in Kitajščina
Korejščina
Koréjščina (glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni.
Poglej Nosnik in Korejščina
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Nosnik in Madžarščina
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Nosnik in Mednarodna fonetična abeceda
Mehko nebo
Mêhko nebó je zadajšnji del neba (pregrade v obliki svoda, ki deli ustno in nosno votlino) z jezičkom.
Poglej Nosnik in Mehko nebo
Melanezija
Melanézija (iz grščine μέλας: mélas, črno + νῆσος: nêsos, otok) je podregija Oceanije, ki se razteza od zahodnega dela Tihega oceana in Arafurskega morja na vzhod do otočja Fidži.
Poglej Nosnik in Melanezija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Nosnik in Nemščina
Nezvočnik
Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Nosnik in Nezvočnik
Niger
Republika Niger, ali kratko Niger, je celinska podsaharska država v Zahodni Afriki, ki se imenuje po reki Niger.
Poglej Nosnik in Niger
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Nosnik in Nizozemščina
Nosna votlina
Nosna votlina je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Nosnik in Nosna votlina
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Nosnik in Nova Gvineja
Nova Kaledonija
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Nosnik in Nova Kaledonija
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Nosnik in Okcitanščina
Paštunščina
Paštunščina (پښتو / Pəx̌tó, IPA-ps: pəʂˈt̪o, pʊxˈt̪o, pəʃˈt̪o, pəçˈt̪o) je iranski jezik, ki ga govorijo v Afganistanu in Pakistanu.
Poglej Nosnik in Paštunščina
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Nosnik in Polglasnik
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Nosnik in Poljščina
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Nosnik in Portugalščina
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Nosnik in Prečrkovanje
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Poglej Nosnik in Pripornik
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Nosnik in Resonanca
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Nosnik in Samoglasnik
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Nosnik in Slovaščina
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Nosnik in Slovenščina
Soglasniška premena
Morfem je najmanjša pomenska jezikovna enota, ki je na izrazni ravni lahko spremenljiva.
Poglej Nosnik in Soglasniška premena
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Nosnik in Soglasnik
Tamilščina
Tamilščina je dravidski jezik, ki ga govorijo Tamilci na indijski podcelini.
Poglej Nosnik in Tamilščina
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Nosnik in Usta
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Nosnik in Valižanščina
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Nosnik in Zapornik
Zlitnik
Zlítnik ali afrikáta je v jezikoslovju soglasnik, sestavljen iz zaporniške in istovrstne priporniške prvine.
Poglej Nosnik in Zlitnik
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Nosnik in Zlog
Zobnik (glas)
Zóbnik ali dentál je v jezikoslovju soglasnik z izgovornim mestom ob zobeh;Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Nosnik in Zobnik (glas)
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.
Poglej Nosnik in Zvenečnost
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Nosnik in Zvočnik (jezikoslovje)