Kazalo
59 odnosi: Arhimed, Število zlatega reza, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Cahenova konstanta, Catalanova konstanta, Copeland-Erdőseva konstanta, Cotesova spirala, Diferencialna enačba, E (matematična konstanta), Eliptična krivulja, Erdős-Borweinova konstanta, Euler-Mascheronijeva konstanta, Feigenbaumovi konstanti, François Viète, Funkcija Z, Gaussova konstanta, Geometrična vrsta, Geometrijsko zaporedje, Gompertzeva konstanta, Harmonična vrsta, Hillova enačba (matematika), Hinčinova konstanta, Π (film), John Wallis, Katenoid, Kepler-Bouwkampova konstanta, Konstanta, Konstanta fine strukture, Konstanta omega, Linearna kombinacija, Meissel-Mertensova konstanta, Merjenje kroga, Mersennovo število, Naravni logaritem, Naravno število, Nicole Oresme, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Obseg, Ortogonalni polinomi, Pi, Plastično število, Polpraštevilo, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Primoriela, Primorielno praštevilo, Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta, Robbinsova konstanta, Seznam števil, Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti, ... Razširi indeks (9 več) »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Matematična konstanta in Arhimed
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Matematična konstanta in Število zlatega reza
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Poglej Matematična konstanta in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Matematična konstanta in Cahenova konstanta
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Matematična konstanta in Catalanova konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Matematična konstanta in Copeland-Erdőseva konstanta
Cotesova spirala
Cotesova spirala je ravninska krivulja, ki se jo lahko zapiše v polarnih koordinatah z eno izmed naslednjih treh oblik: kjer je.
Poglej Matematična konstanta in Cotesova spirala
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Matematična konstanta in Diferencialna enačba
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Matematična konstanta in E (matematična konstanta)
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Matematična konstanta in Eliptična krivulja
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Matematična konstanta in Erdős-Borweinova konstanta
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Matematična konstanta in Euler-Mascheronijeva konstanta
Feigenbaumovi konstanti
logistični preslikavi Feigenbaumovi konstánti sta v matematiki dve konstanti, imenovani po ameriškemu matematiku in fiziku Mitchellu Jayu Feigenbaumu, ki ju je odkril.
Poglej Matematična konstanta in Feigenbaumovi konstanti
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Matematična konstanta in François Viète
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Poglej Matematična konstanta in Funkcija Z
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Matematična konstanta in Gaussova konstanta
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Matematična konstanta in Geometrična vrsta
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Matematična konstanta in Geometrijsko zaporedje
Gompertzeva konstanta
Gompertzeva konstanta ali Euler-Gompertzeva konstanta (označba G\) je v matematiki konstanta, ki se pojavlja pri vrednostih nekaterih integralov in specialnih funkcij.
Poglej Matematična konstanta in Gompertzeva konstanta
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Matematična konstanta in Harmonična vrsta
Hillova enačba (matematika)
Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.
Poglej Matematična konstanta in Hillova enačba (matematika)
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Matematična konstanta in Hinčinova konstanta
Π (film)
π (znan tudi kot Pi ali Pi - Vera v kaos) je ameriški psihološki triler režiserja Darrena Aronofskyja iz leta 1998.
Poglej Matematična konstanta in Π (film)
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Matematična konstanta in John Wallis
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Matematična konstanta in Katenoid
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Matematična konstanta in Kepler-Bouwkampova konstanta
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Matematična konstanta in Konstanta
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Matematična konstanta in Konstanta fine strukture
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Matematična konstanta in Konstanta omega
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Poglej Matematična konstanta in Linearna kombinacija
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Matematična konstanta in Meissel-Mertensova konstanta
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Matematična konstanta in Merjenje kroga
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Matematična konstanta in Mersennovo število
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Matematična konstanta in Naravni logaritem
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Matematična konstanta in Naravno število
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Matematična konstanta in Nicole Oresme
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Matematična konstanta in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Matematična konstanta in Obseg
Ortogonalni polinomi
Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.
Poglej Matematična konstanta in Ortogonalni polinomi
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Matematična konstanta in Pi
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Matematična konstanta in Plastično število
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Matematična konstanta in Polpraštevilo
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Matematična konstanta in Praštevilo
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Matematična konstanta in Praštevilski dvojček
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Matematična konstanta in Primoriela
Primorielno praštevilo
Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.
Poglej Matematična konstanta in Primorielno praštevilo
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Poglej Matematična konstanta in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
Robbinsova konstanta
Robbinsova konstanta je v geometriji konstanta enaka povprečni razdalji med dvema naključno izbranima točkama v enotski kocki.
Poglej Matematična konstanta in Robbinsova konstanta
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Matematična konstanta in Seznam števil
Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Fraktal je geometrijski objekt, katerega Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost (δ) strogo presega svojo topološko razsežnost.
Poglej Matematična konstanta in Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matematična konstanta in Seznam matematičnih vsebin
Simon Plouffe
Simon Plouffe, kanadski matematik, * 11. junij 1956, Saint-Jovite, Québec, Kanada.
Poglej Matematična konstanta in Simon Plouffe
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej Matematična konstanta in Središčni binomski koeficient
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Matematična konstanta in Stieltjesove konstante
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Matematična konstanta in Teorija števil
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Matematična konstanta in Variacijski račun
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej Matematična konstanta in Varno praštevilo
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Matematična konstanta in Verižni ulomek
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Matematična konstanta in Zgodovina števila π
Prav tako znan kot Matematične konstante.