Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Enotski ulomek

Index Enotski ulomek

Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.

34 odnosi: Apéryjeva konstanta, Atom vodika, Baselski problem, Bohrov model atoma, Celo število, Deljenje, Egipčanski ulomek, Elektron, Erdős-Strausova domneva, Euler-Mascheronijeva konstanta, Fibonaccijevo število, Foton, Geometrična vrsta, Harmonična vrsta, Hilbertova matrika, Konstanta fine strukture, Matematika, Matrika, Množenje, Naravni logaritem, Naravno število, Neskončnost, Odštevanje, Pozitivno število, Racionalno število, Recipročna vrednost, Rhindov matematični papirus, Seštevanje, Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov, Sosednja ulomka, Stari Egipt, Ulomek, Vrsta (matematika), Vsota.

Apéryjeva konstanta

Brez opisa.

Novo!!: Enotski ulomek in Apéryjeva konstanta · Poglej več »

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Novo!!: Enotski ulomek in Atom vodika · Poglej več »

Baselski problem

Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.

Novo!!: Enotski ulomek in Baselski problem · Poglej več »

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Novo!!: Enotski ulomek in Bohrov model atoma · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Enotski ulomek in Celo število · Poglej več »

Deljenje

\frac 20 4.

Novo!!: Enotski ulomek in Deljenje · Poglej več »

Egipčanski ulomek

Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.

Novo!!: Enotski ulomek in Egipčanski ulomek · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Enotski ulomek in Elektron · Poglej več »

Erdős-Strausova domneva

Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.

Novo!!: Enotski ulomek in Erdős-Strausova domneva · Poglej več »

Euler-Mascheronijeva konstanta

Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.

Novo!!: Enotski ulomek in Euler-Mascheronijeva konstanta · Poglej več »

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Novo!!: Enotski ulomek in Fibonaccijevo število · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Enotski ulomek in Foton · Poglej več »

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Novo!!: Enotski ulomek in Geometrična vrsta · Poglej več »

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Novo!!: Enotski ulomek in Harmonična vrsta · Poglej več »

Hilbertova matrika

Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.

Novo!!: Enotski ulomek in Hilbertova matrika · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Enotski ulomek in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Enotski ulomek in Matematika · Poglej več »

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Novo!!: Enotski ulomek in Matrika · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Novo!!: Enotski ulomek in Množenje · Poglej več »

Naravni logaritem

potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.

Novo!!: Enotski ulomek in Naravni logaritem · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Enotski ulomek in Naravno število · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Enotski ulomek in Neskončnost · Poglej več »

Odštevanje

Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Novo!!: Enotski ulomek in Odštevanje · Poglej več »

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Novo!!: Enotski ulomek in Pozitivno število · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Novo!!: Enotski ulomek in Racionalno število · Poglej več »

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Novo!!: Enotski ulomek in Recipročna vrednost · Poglej več »

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Novo!!: Enotski ulomek in Rhindov matematični papirus · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Novo!!: Enotski ulomek in Seštevanje · Poglej več »

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.

Novo!!: Enotski ulomek in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov · Poglej več »

Sosednja ulomka

Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.

Novo!!: Enotski ulomek in Sosednja ulomka · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Enotski ulomek in Stari Egipt · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Novo!!: Enotski ulomek in Ulomek · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Novo!!: Enotski ulomek in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Novo!!: Enotski ulomek in Vsota · Poglej več »

Preusmerja sem:

Osnovni ulomek.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »