Kazalo
14 odnosi: Cahenova konstanta, Desetiški ulomek, E (matematična konstanta), Egipčanski ulomek, Erdős-Strausova domneva, Hankelova matrika, Hilbertova matrika, Horovo oko, Kepler-Bouwkampova konstanta, Rhindov matematični papirus, Seznam matematičnih vsebin, Sosednja ulomka, Ulomek, Verižni ulomek.
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Enotski ulomek in Cahenova konstanta
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Enotski ulomek in Desetiški ulomek
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Enotski ulomek in E (matematična konstanta)
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Poglej Enotski ulomek in Egipčanski ulomek
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Enotski ulomek in Erdős-Strausova domneva
Hankelova matrika
Hankelova matrika je kvadratna matrika, ki ima na vseh stranskih diagonalah (potekajo od desne strani zgoraj do leve strani spodaj pod ali nad glavno diagonalo) samo konstantne vrednosti.
Poglej Enotski ulomek in Hankelova matrika
Hilbertova matrika
Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.
Poglej Enotski ulomek in Hilbertova matrika
Horovo oko
Horovo oko Horovo oko je staroegipčanski simbol zaščite, vladarske moči in dobrega zdravja.
Poglej Enotski ulomek in Horovo oko
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Enotski ulomek in Kepler-Bouwkampova konstanta
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Enotski ulomek in Rhindov matematični papirus
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Enotski ulomek in Seznam matematičnih vsebin
Sosednja ulomka
Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.
Poglej Enotski ulomek in Sosednja ulomka
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Enotski ulomek in Ulomek
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Enotski ulomek in Verižni ulomek
Prav tako znan kot Osnovni ulomek.