Kazalo
68 odnosi: Absorpcijski zakon, Adrien-Marie Legendre, Aksiom o vzporednici, Albedo, Algebra, Algebrsko število, Alzacija, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Švicarji, Berlin, Dvojna zvezda, E (matematična konstanta), Filozofija, Fizik, Fotometrija, Francija, Francozi, Friderik II. Veliki, Hiperbolična funkcija, Iracionalno število, John Wallis, Komet, Kralj, Krater (razločitev), Krogla, Kvadratni koren, Lambertova funkcija W, Lambertova vrsta, Latinščina, Leonhard Euler, Luna, Mars, Matematika, Meritev, Mulhouse, Nemčija, Odboj, Pi, Planet, Prusi, Prusija, Racionalno število, Rimska cesta (galaksija), Sferna trigonometrija, Sonce, Stožnica, Svetilnost, ... Razširi indeks (18 več) »
- Rojeni leta 1728
- Umrli leta 1777
- Člani Pruske akademije znanosti
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Absorpcijski zakon
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Adrien-Marie Legendre
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Aksiom o vzporednici
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Albedo
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Algebra
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Algebrsko število
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Alzacija
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Astronomija
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Švicarji
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Berlin
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Dvojna zvezda
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Johann Heinrich Lambert in E (matematična konstanta)
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Fizik
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Fotometrija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Francozi
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Friderik II. Veliki
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Hiperbolična funkcija
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Iracionalno število
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Johann Heinrich Lambert in John Wallis
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Komet
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Kralj
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Krater (razločitev)
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Krogla
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Kvadratni koren
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Lambertova funkcija W
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Lambertova vrsta
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Latinščina
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Johann Heinrich Lambert in Leonhard Euler
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Mars
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Matematika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Meritev
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Mulhouse
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Nemčija
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Odboj
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Pi
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Planet
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Prusija
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Racionalno število
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Rimska cesta (galaksija)
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Sferna trigonometrija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Sonce
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Stožnica
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Svetilnost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Svetloba
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Svetlobni tok
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Svetlost
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Tir
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Trigonometrija
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Ulomek
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Valovna dolžina
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Verižni ulomek
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Vesolje
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Johann Heinrich Lambert in William Herschel
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Znanstveno delo
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Johann Heinrich Lambert in Zvezda
1728
1728 (MDCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Johann Heinrich Lambert in 1728
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Johann Heinrich Lambert in 1777
187 Lamberta
187 Lamberta (mednarodno ime je tudi 187 Lamberta) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Johann Heinrich Lambert in 187 Lamberta
25. september
25.
Poglej Johann Heinrich Lambert in 25. september
26. avgust
26.
Poglej Johann Heinrich Lambert in 26. avgust
Glej tudi
Rojeni leta 1728
Umrli leta 1777
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Johann Lambert.