Kazalo
74 odnosi: Abscisna os, Algebra, Algebrska krivulja, Angleži, Anglija, Apolonij, Aritmetika, Blaise Pascal, Bonaventura Francesco Cavalieri, Cambridge, Celo število, Christopher Wren, Cikloida, Dolžina loka, Določeni integral, Elipsa, Etimologija, Evangelista Torricelli, Filozofija, Geometrija, Geometrijsko mesto točk, Hendrik van Heuraet, Henry Oldenburg, Hiperbola, Infinitezimalni račun, Integral, Isaac Barrow, Izhodišče, Johan de Witt, Kartezični koordinatni sistem, Kent, Knjiga, Kraljeva družba, Krivulja, Krožnica, Kuga, Kvadratura kroga, Latinščina, Logaritemska spirala, Logika, Matematična konstanta, Matematika, Negativno število, Neilova parabola, Neskončnost, Ordinatna os, Orgle, Oxford, Parabola, Pi, ... Razširi indeks (24 več) »
- Angleški logiki
- Angleški matematiki
- Anglisti
- Infinitezimalni račun
- Neskončnost
- Rojeni leta 1616
- Savileovi profesorji geometrije
- Umrli leta 1703
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej John Wallis in Abscisna os
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej John Wallis in Algebra
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej John Wallis in Algebrska krivulja
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej John Wallis in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej John Wallis in Anglija
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej John Wallis in Apolonij
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej John Wallis in Aritmetika
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej John Wallis in Blaise Pascal
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej John Wallis in Bonaventura Francesco Cavalieri
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej John Wallis in Cambridge
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej John Wallis in Celo število
Christopher Wren
Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.
Poglej John Wallis in Christopher Wren
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Poglej John Wallis in Cikloida
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej John Wallis in Dolžina loka
Določeni integral
Določeni integral je matematična operacija.
Poglej John Wallis in Določeni integral
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej John Wallis in Elipsa
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej John Wallis in Etimologija
Evangelista Torricelli
Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
Poglej John Wallis in Evangelista Torricelli
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej John Wallis in Filozofija
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej John Wallis in Geometrija
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej John Wallis in Geometrijsko mesto točk
Hendrik van Heuraet
Hendrik van Heuraet, nizozemski matematik in zdravnik, * 8. september 1633, Haarlem, Nizozemska, † okoli 1660, verjetno Leiden, Nizozemska.
Poglej John Wallis in Hendrik van Heuraet
Henry Oldenburg
Henry Oldenburg, nemški teolog, prirodoslovec in diplomat, * ok.
Poglej John Wallis in Henry Oldenburg
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej John Wallis in Hiperbola
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej John Wallis in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej John Wallis in Integral
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Poglej John Wallis in Isaac Barrow
Izhodišče
Izhodišče je lahko.
Poglej John Wallis in Izhodišče
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Poglej John Wallis in Johan de Witt
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej John Wallis in Kartezični koordinatni sistem
Kent
Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.
Poglej John Wallis in Kent
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej John Wallis in Knjiga
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej John Wallis in Kraljeva družba
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej John Wallis in Krivulja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej John Wallis in Krožnica
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej John Wallis in Kuga
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej John Wallis in Kvadratura kroga
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej John Wallis in Latinščina
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej John Wallis in Logaritemska spirala
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej John Wallis in Logika
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej John Wallis in Matematična konstanta
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej John Wallis in Matematika
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej John Wallis in Negativno število
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Poglej John Wallis in Neilova parabola
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej John Wallis in Neskončnost
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej John Wallis in Ordinatna os
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej John Wallis in Orgle
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej John Wallis in Oxford
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej John Wallis in Parabola
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej John Wallis in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej John Wallis in Pierre de Fermat
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej John Wallis in Ploščina
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej John Wallis in Podobnost (geometrija)
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej John Wallis in Posplošeni verižni ulomek
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej John Wallis in Potenciranje
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej John Wallis in Pozitivno število
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej John Wallis in Pravokotnost
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej John Wallis in Ptolemaj
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej John Wallis in Racionalno število
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej John Wallis in René Descartes
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej John Wallis in Slovnica
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej John Wallis in Stožnica
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej John Wallis in Teologija
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej John Wallis in Točka
Tradicionalne grofije Anglije
Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.
Poglej John Wallis in Tradicionalne grofije Anglije
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej John Wallis in Trikotnik
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Poglej John Wallis in Univerza v Oxfordu
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej John Wallis in Verižni ulomek
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej John Wallis in William Brouncker
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej John Wallis in Zdravnik
1616
1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej John Wallis in 1616
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej John Wallis in 1703
23. november
23.
Poglej John Wallis in 23. november
28. oktober
28.
Poglej John Wallis in 28. oktober