Kazalo
77 odnosi: Amsterdam, Angleško-nizozemske vojne, Arnhem, Šrilanka, Švica, Øresund, Baltsko morje, Baruch Spinoza, Brazilija, Breda, Nizozemska, Cambrai, Cimet, Cromwell, Devolucijska vojna, Dordrecht, Douai, Dover, Državnik, Flandrija, Friderik Henrik Oranski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Frizija, Gdansk, Gelderland, Geometrija, Giulio Raimondo Mazzarino, Gorinchem, Groenlo, Gvajana, Haag, Haarlem, Holandija, IJssel, Jean-Baptiste Colbert, Johan van Oldenbarnevelt, Južna Nizozemska, Karibi, Köln, København, Leiden, Levant, Lille, Lizbona, Ludvik XIV. Francoski, Maastricht, Matthias Laurenz Gräff, Mavricij Oranski, Münster, Navigacijska listina, Nijmegen, ... Razširi indeks (27 več) »
- Diplomiranci Univerze v Leidnu
- Rojeni leta 1625
- Umrli leta 1672
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Johan de Witt in Amsterdam
Angleško-nizozemske vojne
Angleško-nizozemske vojne so štiri pomorske vojne, ki sta jih v 17.
Poglej Johan de Witt in Angleško-nizozemske vojne
Arnhem
Arnhem (tudi Èrnem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske; je glavno mesto province Gelderland in leži ob reki Nederrijn.
Poglej Johan de Witt in Arnhem
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Johan de Witt in Šrilanka
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Johan de Witt in Švica
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Johan de Witt in Øresund
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Johan de Witt in Baltsko morje
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Johan de Witt in Baruch Spinoza
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Johan de Witt in Brazilija
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Poglej Johan de Witt in Breda, Nizozemska
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Johan de Witt in Cambrai
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Poglej Johan de Witt in Cimet
Cromwell
Cromwell je priimek več oseb.
Poglej Johan de Witt in Cromwell
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Johan de Witt in Devolucijska vojna
Dordrecht
Dordrecht je lahko.
Poglej Johan de Witt in Dordrecht
Douai
Douai (nekdanji Douay; nizozemsko Dowaai) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Johan de Witt in Douai
Dover
Dover je mesto in veliko pristanišče za trajekte v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji.
Poglej Johan de Witt in Dover
Državnik
Državnik je človek, ki ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države.
Poglej Johan de Witt in Državnik
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Johan de Witt in Flandrija
Friderik Henrik Oranski
Friderik Henrik Oranski (nizozemsko: Frederik Hendrik van Oranje), knez Oranski, * 29. januar 1584, Delft, 14. marec 1647, Haag.
Poglej Johan de Witt in Friderik Henrik Oranski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Johan de Witt in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Johan de Witt in Frizija
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Johan de Witt in Gdansk
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Johan de Witt in Gelderland
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Johan de Witt in Geometrija
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Johan de Witt in Giulio Raimondo Mazzarino
Gorinchem
Gorinchem (ali), govorno tudi Gorkum, je mesto in občina v zahodni Nizozemski, v provinci Južna Holandija, ki se nahaja vzhodno od Dordrechta in na cesti med Utrechtom in Bredo.
Poglej Johan de Witt in Gorinchem
Groenlo
Groenlo je mesto v občini Oost Gelre, ki se nahaja v vzhodnem delu Nizozemske, na nemški meji, v regiji v provinci Gelderland, imenovani Achterhoek (dobesedno: "zadnji vogal").
Poglej Johan de Witt in Groenlo
Gvajana
Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.
Poglej Johan de Witt in Gvajana
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Johan de Witt in Haag
Haarlem
Haarlem je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Johan de Witt in Haarlem
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Johan de Witt in Holandija
IJssel
IJssel (tudi Gelderski IJssel ("Geldern IJssel"), da se razlikuje od Holandskega IJssela) je nizozemski rokav reke Ren, ki teče proti severu in se na koncu izliva v IJsselmeer (pred dokončanjem jezu Afsluitdijk leta 1932, znanega kot Zuiderzee) in tako tudi naravno pristanišče v Severnem morju.
Poglej Johan de Witt in IJssel
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Johan de Witt in Jean-Baptiste Colbert
Johan van Oldenbarnevelt
Johan van Oldenbarnevelt, nizozemski odvetnik, državnik, *14. september 1547, Amersfoort, †13. maj 1619, Haag.
Poglej Johan de Witt in Johan van Oldenbarnevelt
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Johan de Witt in Južna Nizozemska
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Johan de Witt in Karibi
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Johan de Witt in Köln
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Johan de Witt in København
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Johan de Witt in Leiden
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Johan de Witt in Levant
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Johan de Witt in Lille
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Johan de Witt in Lizbona
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Johan de Witt in Ludvik XIV. Francoski
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Johan de Witt in Maastricht
Matthias Laurenz Gräff
Matthias Laurenz Gräff (znan tudi kot Matthias Laurenz Gräff Ilpenstein; rojen 19. julija 1984) je avstrijski akademski slikar, zasebni zgodovinar, politik, politični aktivist in organizator nestrankarske platforme Dialog im Kamptal iz Gars am Kamp.
Poglej Johan de Witt in Matthias Laurenz Gräff
Mavricij Oranski
Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.
Poglej Johan de Witt in Mavricij Oranski
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Johan de Witt in Münster
Navigacijska listina
Navigacijska listina so angleški pomorski zakoni, ki jih je Anglija sprejela za zaščito svojih interesov na morju; od njih si je obetala hitrejši razvoj in napredek ladjedelništva, ribištva in pomorske trgovine.
Poglej Johan de Witt in Navigacijska listina
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Johan de Witt in Nijmegen
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Johan de Witt in Nizozemska
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Johan de Witt in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba (Geoctroyeerde West-Indische Compagnie - WIC) je bila trgovska delniška družba s pooblastili in vojaško podporo Republike Nizozemske.
Poglej Johan de Witt in Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Johan de Witt in Nizozemska zlata doba
Nova Nizozemska
New Yorkom in New Jerseyem. ''Nova Belgica'' ali tudi ''Novum Belgium'' je bilo latinsko ime kolonije, ustrezno latinskemu imenu za Nizozemsko: Belgii. Nova Nizozemska (ali) je bila nizozemska kolonija, ki je obstajala od leta 1624 do 1667 in je ležala na vzhodni obali Severne Amerike, na današnji Vzhodni obali Združenih držav Amerike.
Poglej Johan de Witt in Nova Nizozemska
Overijssel
Overijssel ('Zgornji IJssel') je provinca Nizozemske v vzhodnem delu države.
Poglej Johan de Witt in Overijssel
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Johan de Witt in Politik
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Johan de Witt in Portugalska
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Johan de Witt in Pravnik
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Johan de Witt in Ren
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Johan de Witt in René Descartes
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Johan de Witt in Republika Nizozemska
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Johan de Witt in Rokavski preliv
Saint-Omer
Saint-Omer je naselje in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Johan de Witt in Saint-Omer
Univerza v Leidnu
Univerza v Leidnu s sedežem v mestu Leiden je najstarejša univerza na Nizozemskem.
Poglej Johan de Witt in Univerza v Leidnu
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Johan de Witt in Utrecht
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Johan de Witt in Vestfalski mir
Viljem II. Oranski
Viljem II.
Poglej Johan de Witt in Viljem II. Oranski
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Poglej Johan de Witt in Viljem III. Oranski
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Poglej Johan de Witt in Vltava
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Johan de Witt in Vojvodina Burgundija
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Johan de Witt in Zelandija
Zuiderzee
Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.
Poglej Johan de Witt in Zuiderzee
1625
1625 (MDCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Johan de Witt in 1625
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Johan de Witt in 1672
20. avgust
20.
Poglej Johan de Witt in 20. avgust
24. september
24.
Poglej Johan de Witt in 24. september