Kazalo
83 odnosi: Alexandre Dumas, Amiens, Anton Bajec, Dogodivščine kapitana Hatterasa, Dvajset tisoč milj pod morjem, Francija, Francozi, Geografija, George Sand, Gospodar sveta, Holografija, Internat, Janez Gradišnik, Janko Moder, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jože Stabej, Karlo Kocjančič, Književnost, Latinščina, Libreto, Licej, Loara, Mathias Sandorf, Mladinska knjiga, Nantes, Nautilus, Odvetnik, Opereta, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pariz, Pisatelj, Podmornica, Politika, Projekt Gutenberg, Sladkorna bolezen, Stoletje, Tehniška založba Slovenije, V osemdesetih dneh okoli sveta, Vesoljski prostor, Vesoljsko plovilo, Victor Hugo, Voda, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Založnik, Znanost, Znanstvena fantastika, Zrak, Zrakoplov, Zvrst, 10. januar, ... Razširi indeks (33 več) »
Alexandre Dumas
Alexandre Dumas oče, francoski pisatelj, * 24. julij 1802, Villers-Cotterêts, Francija - † 5. december 1870, Puys, Seine-Maritime.
Poglej Jules Verne in Alexandre Dumas
Amiens
Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme.
Poglej Jules Verne in Amiens
Anton Bajec
Anton Bajec, slovenski jezikoslovec, * 6. januar 1897, Polhov Gradec, † 10. junij 1985, Ljubljana.
Poglej Jules Verne in Anton Bajec
Dogodivščine kapitana Hatterasa
Dogodivščine kapitana Hatterasa (Voyages et aventures du capitaine Hatteras) je pustolovski roman francoskega pisatelja Julesa Verna, ki je izšel leta 1866.
Poglej Jules Verne in Dogodivščine kapitana Hatterasa
Dvajset tisoč milj pod morjem
Dvajset tisoč milj pod morjem (izvirno francosko Vingt mille lieues sous les mers) je znanstvenofantastični roman Julesa Verna iz leta 1870, ki sodi med klasike svojega žanra.
Poglej Jules Verne in Dvajset tisoč milj pod morjem
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Jules Verne in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Jules Verne in Francozi
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Jules Verne in Geografija
George Sand
Amantine Lucile Aurore Dudevant (rojena Dupin), francoska romantična pisateljica, znana pod psevdonimom George Sand, * 1. julij 1804, Pariz, † 8. junij 1876, Nohant, Francija.
Poglej Jules Verne in George Sand
Gospodar sveta
Gospodar sveta (v originalu Lord of the world) je distopični znanstveno-fantastični roman, ki ga je leta 1907 napisal Monsignor Robert Hugh Benson.
Poglej Jules Verne in Gospodar sveta
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Jules Verne in Holografija
Internat
Internat (iz latinščine internus - notranji) je vzgojno-bivalni objekt za tiste študente, ki ne živijo pri lastni družini (po navadi zaradi oddaljenosti od študijskega kraja) ter za tiste, ki se pripravljajo za poseben poklic (vojaški, duhovniški).
Poglej Jules Verne in Internat
Janez Gradišnik
Janez Gradišnik, slovenski pisatelj, esejist, slovaropisec in prevajalec, * 22. september 1917, Stražišče pri Prevaljah, † 5. marec 2009, Ljubljana.
Poglej Jules Verne in Janez Gradišnik
Janko Moder
Janko Moder, slovenski prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist, dramaturg, pesnik in publicist, * 8. maj 1914, Dol pri Ljubljani, † 20. oktober 2006.
Poglej Jules Verne in Janko Moder
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Jules Verne in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jože Stabej
Jože Stabej, slovenski prevajalec, operni pevec, urednik in ugankar, * 21. avgust 1932, Maribor, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Jules Verne in Jože Stabej
Karlo Kocjančič
Karlo Kocjančič, slovenski pesnik, novinar urednik in fotograf, * 8. april 1901, Škedenj pri Trstu, Italija, 20. februar 1970, Reka (Hrvaška).
Poglej Jules Verne in Karlo Kocjančič
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Jules Verne in Književnost
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Jules Verne in Latinščina
Libreto
Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).
Poglej Jules Verne in Libreto
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Jules Verne in Licej
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Jules Verne in Loara
Mathias Sandorf
Mathias Sandorf (1885) je pustolovski roman francoskega pisatelja Julesa Verna, prvič objavljen v švicarskem časopisu Le Temps.
Poglej Jules Verne in Mathias Sandorf
Mladinska knjiga
Knjigarna Mladinske knjige na Jurčičevi ulici v Mariboru leta 1960 Mladinska knjiga je slovenska založba, ustanovljena leta 1945.
Poglej Jules Verne in Mladinska knjiga
Nantes
Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.
Poglej Jules Verne in Nantes
Nautilus
Skrivnostni otok'' Nautilus je podmornica, opisana v Vernovih romanih Dvajset tisoč milj pod morjem (1870) in Skrivnostni otok (1874).
Poglej Jules Verne in Nautilus
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Poglej Jules Verne in Odvetnik
Opereta
Opereta (frc. operette 'mala opera') je gledališko glasbeno delo.
Poglej Jules Verne in Opereta
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Jules Verne in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Jules Verne in Pariz
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Jules Verne in Pisatelj
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Poglej Jules Verne in Podmornica
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Jules Verne in Politika
Projekt Gutenberg
Projekt Gutenberg (PG) je digitalna knjižnica prosto dostopnih besedil fizično obstoječih knjig v elektronski obliki.
Poglej Jules Verne in Projekt Gutenberg
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Poglej Jules Verne in Sladkorna bolezen
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Jules Verne in Stoletje
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Poglej Jules Verne in Tehniška založba Slovenije
V osemdesetih dneh okoli sveta
Potovanje okoli sveta v 80 dneh je pustolovski roman Julesa Verna.
Poglej Jules Verne in V osemdesetih dneh okoli sveta
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Jules Verne in Vesoljski prostor
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Jules Verne in Vesoljsko plovilo
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Poglej Jules Verne in Victor Hugo
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Jules Verne in Voda
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Poglej Jules Verne in Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Založnik
Založnik je oseba, ki se ukvarja z izdajo različnih publikacij (knjig, zbornikov, revij,...), ki so lahko lastno delo oz.
Poglej Jules Verne in Založnik
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Jules Verne in Znanost
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Jules Verne in Znanstvena fantastika
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Jules Verne in Zrak
Zrakoplov
Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.
Poglej Jules Verne in Zrakoplov
Zvrst
Zvŕst pomeni pojavno obliko nečesa.
Poglej Jules Verne in Zvrst
10. januar
10.
Poglej Jules Verne in 10. januar
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jules Verne in 1828
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jules Verne in 1848
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jules Verne in 1857
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jules Verne in 1861
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jules Verne in 1863
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jules Verne in 1864
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jules Verne in 1865
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jules Verne in 1870
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jules Verne in 1872
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jules Verne in 1874
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jules Verne in 1877
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jules Verne in 1880
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jules Verne in 1886
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jules Verne in 1887
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jules Verne in 1888
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jules Verne in 1889
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jules Verne in 1890
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jules Verne in 1891
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jules Verne in 1892
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jules Verne in 1893
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jules Verne in 1897
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Jules Verne in 19. stoletje
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jules Verne in 1905
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jules Verne in 1949
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Jules Verne in 1970
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Jules Verne in 1976
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jules Verne in 1977
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jules Verne in 1983
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jules Verne in 1984
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Jules Verne in 2008
24. marec
24.
Poglej Jules Verne in 24. marec
4. avgust
4.
Poglej Jules Verne in 4. avgust
8. februar
8.
Poglej Jules Verne in 8. februar
Prav tako znan kot Verne.