Kazalo
43 odnosi: Absorpcijski koeficient, Algebrsko število, Številski sistem, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Charles Hermite, E, Eksponentna funkcija, Engelov razvoj, Eulerjeva enačba, Eulerjeva formula, Eulerjevo število, Ferdinand von Lindemann, Hinčinova konstanta, Iracionalno število, James Gregory, Johann Heinrich Lambert, John Napier, Joseph Liouville, Jurij Valentinovič Nesterenko, Kožni pojav, Konstanta omega, Leonhard Euler, Lindemann-Weierstrassov izrek, Logaritem, Logaritemska spirala, Matematična konstanta, Matematični dokaz, Mera iracionalnosti, Naravni logaritem, Nerešeni matematični problemi, Normalno število, Planckov zakon, Razpadni čas, Regularno praštevilo, Seznam astronomskih vsebin, Seznam števil, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Teorija števil, Transcendentno število, Verižni ulomek, Zgodovina števila π, 163 (število).
Absorpcijski koeficient
Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.
Poglej E (matematična konstanta) in Absorpcijski koeficient
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Algebrsko število
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej E (matematična konstanta) in Številski sistem
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Poglej E (matematična konstanta) in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej E (matematična konstanta) in Charles Hermite
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej E (matematična konstanta) in E
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej E (matematična konstanta) in Eksponentna funkcija
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej E (matematična konstanta) in Engelov razvoj
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej E (matematična konstanta) in Eulerjeva enačba
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej E (matematična konstanta) in Eulerjeva formula
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej E (matematična konstanta) in Eulerjevo število
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Poglej E (matematična konstanta) in Ferdinand von Lindemann
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej E (matematična konstanta) in Hinčinova konstanta
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Iracionalno število
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej E (matematična konstanta) in James Gregory
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej E (matematična konstanta) in Johann Heinrich Lambert
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Poglej E (matematična konstanta) in John Napier
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej E (matematična konstanta) in Joseph Liouville
Jurij Valentinovič Nesterenko
Jurij Valentinovič Nesterenko, ruski matematik, * 5. december 1946, Harkov, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Poglej E (matematična konstanta) in Jurij Valentinovič Nesterenko
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Poglej E (matematična konstanta) in Kožni pojav
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej E (matematična konstanta) in Konstanta omega
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej E (matematična konstanta) in Leonhard Euler
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Poglej E (matematična konstanta) in Lindemann-Weierstrassov izrek
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej E (matematična konstanta) in Logaritem
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej E (matematična konstanta) in Logaritemska spirala
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej E (matematična konstanta) in Matematična konstanta
Matematični dokaz
language.
Poglej E (matematična konstanta) in Matematični dokaz
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej E (matematična konstanta) in Mera iracionalnosti
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej E (matematična konstanta) in Naravni logaritem
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej E (matematična konstanta) in Nerešeni matematični problemi
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej E (matematična konstanta) in Normalno število
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej E (matematična konstanta) in Planckov zakon
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej E (matematična konstanta) in Razpadni čas
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej E (matematična konstanta) in Regularno praštevilo
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej E (matematična konstanta) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej E (matematična konstanta) in Seznam števil
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej E (matematična konstanta) in Seznam vrst števil
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej E (matematična konstanta) in Teorija števil
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Transcendentno število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej E (matematična konstanta) in Verižni ulomek
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej E (matematična konstanta) in Zgodovina števila π
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Poglej E (matematična konstanta) in 163 (število)
Prav tako znan kot Napierova konstanta, Osnova naravnega logaritma.