Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Aluminij, Aluminijev oksid, Apnenec, Apno, Baker, Beton, Bronasta doba, Cement, Dolomit, Fosfat, Fosforjeva kislina, Jeklo, Kalcij, Klorid, Korozija, Kovina, Magnezij, Obala, Plavž, Portlandski cement, Prod, Recikliranje, Ruda, Silicij, Silicijev dioksid, Silikat, Sredozemlje, Stari Egipt, Steklo, Sulfat, Svinec, Taljenje, Voda, Vrt.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Žlindra in Aluminij · Poglej več »
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Novo!!: Žlindra in Aluminijev oksid · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Žlindra in Apnenec · Poglej več »
Apno
Apno je lahko.
Novo!!: Žlindra in Apno · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Žlindra in Baker · Poglej več »
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Novo!!: Žlindra in Beton · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Žlindra in Bronasta doba · Poglej več »
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Novo!!: Žlindra in Cement · Poglej več »
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Novo!!: Žlindra in Dolomit · Poglej več »
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Novo!!: Žlindra in Fosfat · Poglej več »
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi. Ta lastnost da ortofosforjevi kislini možnost spajanja s kondenzacijo v polifosforjevo kislino (HPO3). Fosforjeva (V) kislina, se uporablja predvsem za pridelovanje gnojil, pri tem predvsem soli in pralnih praškov, kot mehčalo za trdo vodo. Kategorija:Anorganske kisline Kategorija:Arome Kategorija:Anorganske fosforjeve spojine Kategorija:Vodikove spojine.
Novo!!: Žlindra in Fosforjeva kislina · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Žlindra in Jeklo · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Žlindra in Kalcij · Poglej več »
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Novo!!: Žlindra in Klorid · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Žlindra in Korozija · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Žlindra in Kovina · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Žlindra in Magnezij · Poglej več »
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Novo!!: Žlindra in Obala · Poglej več »
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Novo!!: Žlindra in Plavž · Poglej več »
Portlandski cement
PС Portlandski cement (portland) je vezni material v obliki fino zmletega prahu, običajno sive barve, ki je izdelan z žganjem in mletjem mešanice apnenca in gline ali apnenca in skrilavca.
Novo!!: Žlindra in Portlandski cement · Poglej več »
Prod
glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.
Novo!!: Žlindra in Prod · Poglej več »
Recikliranje
Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.
Novo!!: Žlindra in Recikliranje · Poglej več »
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Novo!!: Žlindra in Ruda · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Žlindra in Silicij · Poglej več »
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Novo!!: Žlindra in Silicijev dioksid · Poglej več »
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Novo!!: Žlindra in Silikat · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Žlindra in Sredozemlje · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Žlindra in Stari Egipt · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Žlindra in Steklo · Poglej več »
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Novo!!: Žlindra in Sulfat · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Žlindra in Svinec · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Žlindra in Taljenje · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Žlindra in Voda · Poglej več »
Vrt
Vrt Vrt je manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene.
Novo!!: Žlindra in Vrt · Poglej več »
