Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dvojnonoge

Index Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Kazalo

  1. 93 odnosi: Aker, Škotska, Členonožci, Bioluminiscenca, Boris Sket, Centimeter, Cianovodikova kislina, Devon (geološka doba), Družina (biologija), Edem, Enakonožci, Endemit, Evolucija, Filogenija, Fosil, Ganglij, Gnezdo, Gomolj, Habitat, Hrošči, Insekticid, Jajce, Jama, Jantar, Ježi, Južna Kalifornija, Kalcij, Karbon, Karbonat, Koža, Komarji, Konjunktivitis, Korenina, Krešiči, Krompir, Levitev, Ličinka, Lubje, Malonoge, Mikroorganizem, Milimeter, Mravlje, Narcis Mršić, Očesce, Obustni aparat, Oko, Oligocen, Oprsje, Parafilija, Parjenje, ... Razširi indeks (43 več) »

  2. Stonoge

Aker

Áker je površinska mera, ki jo uporabljajo v Združenem kraljestvu, nekaterih državah Commonwealtha in v ZDA.

Poglej Dvojnonoge in Aker

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Dvojnonoge in Škotska

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Dvojnonoge in Členonožci

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Dvojnonoge in Bioluminiscenca

Boris Sket

Boris Sket, slovenski biolog in akademik, * 30. julij 1936, Ljubljana, † 7. maj 2023.

Poglej Dvojnonoge in Boris Sket

Centimeter

Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).

Poglej Dvojnonoge in Centimeter

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Poglej Dvojnonoge in Cianovodikova kislina

Devon (geološka doba)

Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.

Poglej Dvojnonoge in Devon (geološka doba)

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Dvojnonoge in Družina (biologija)

Edem

Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).

Poglej Dvojnonoge in Edem

Enakonožci

Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Dvojnonoge in Enakonožci

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Dvojnonoge in Endemit

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Dvojnonoge in Evolucija

Filogenija

Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).

Poglej Dvojnonoge in Filogenija

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Dvojnonoge in Fosil

Ganglij

Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.

Poglej Dvojnonoge in Ganglij

Gnezdo

Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.

Poglej Dvojnonoge in Gnezdo

Gomolj

Gomolj krompirja s poganjki Gomolj je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast.

Poglej Dvojnonoge in Gomolj

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Poglej Dvojnonoge in Habitat

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Dvojnonoge in Hrošči

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Poglej Dvojnonoge in Insekticid

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Dvojnonoge in Jajce

Jama

Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.

Poglej Dvojnonoge in Jama

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Poglej Dvojnonoge in Jantar

Ježi

Ježi (znanstveno ime Erinaceidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Afriki.

Poglej Dvojnonoge in Ježi

Južna Kalifornija

Okrožja v Južni Kaliforniji in severno od nje Južna Kalifornija (okrajšano So Cal ali SoCal) je regija na jugu ameriške zvezne države Kalifornije.

Poglej Dvojnonoge in Južna Kalifornija

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Dvojnonoge in Kalcij

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Poglej Dvojnonoge in Karbon

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Dvojnonoge in Karbonat

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Poglej Dvojnonoge in Koža

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Dvojnonoge in Komarji

Konjunktivitis

Konjunktivitis, vnetje očesne veznice, znano tudi kot rožnate oči, je vnetje zunanje plasti celic na zrklu in notranji površini veke.

Poglej Dvojnonoge in Konjunktivitis

Korenina

Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.

Poglej Dvojnonoge in Korenina

Krešiči

Krešiči ali karabidi (znanstveno ime Carabidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo prek 40.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Dvojnonoge in Krešiči

Krompir

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.

Poglej Dvojnonoge in Krompir

Levitev

Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.

Poglej Dvojnonoge in Levitev

Ličinka

sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.

Poglej Dvojnonoge in Ličinka

Lubje

Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.

Poglej Dvojnonoge in Lubje

Malonoge

Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.

Poglej Dvojnonoge in Malonoge

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Poglej Dvojnonoge in Mikroorganizem

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Poglej Dvojnonoge in Milimeter

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Dvojnonoge in Mravlje

Narcis Mršić

Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.

Poglej Dvojnonoge in Narcis Mršić

Očesce

Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.

Poglej Dvojnonoge in Očesce

Obustni aparat

Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.

Poglej Dvojnonoge in Obustni aparat

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Dvojnonoge in Oko

Oligocen

Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.

Poglej Dvojnonoge in Oligocen

Oprsje

muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.

Poglej Dvojnonoge in Oprsje

Parafilija

V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.

Poglej Dvojnonoge in Parafilija

Parjenje

Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.

Poglej Dvojnonoge in Parjenje

Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Poglej Dvojnonoge in Partenogeneza

Pierre André Latreille

Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.

Poglej Dvojnonoge in Pierre André Latreille

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Poglej Dvojnonoge in Plenilstvo

Preobrazba (biologija)

ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.

Poglej Dvojnonoge in Preobrazba (biologija)

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Dvojnonoge in Prst (pedologija)

Prvaki

Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.

Poglej Dvojnonoge in Prvaki

Raki

Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.

Poglej Dvojnonoge in Raki

Rastlinojedec

travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.

Poglej Dvojnonoge in Rastlinojedec

Razred (biologija)

Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.

Poglej Dvojnonoge in Razred (biologija)

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Poglej Dvojnonoge in Red (biologija)

Roženica

Roženíca je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat.

Poglej Dvojnonoge in Roženica

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Dvojnonoge in Rod (biologija)

Semenovod

Semenovod (latinsko Ductus deferens) je del moških spolnih organov.

Poglej Dvojnonoge in Semenovod

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Dvojnonoge in Sesalci

Silur

Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.

Poglej Dvojnonoge in Silur

Sladkorni trs

Sladkorni trs v Mozambiku Sladkorni trs (znanstveno ime Saccharum officinarum) je večletna tropska rastlina iz družine trav, ki v steblu vsebuje okoli 10 % saharoze na enoto suhe teže.

Poglej Dvojnonoge in Sladkorni trs

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Dvojnonoge in Slovenija

Sluznica

Histologiški preparat sluznice želodca (antrum) Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov.

Poglej Dvojnonoge in Sluznica

Sožitje

Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.

Poglej Dvojnonoge in Sožitje

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Poglej Dvojnonoge in Sol (kemija)

Sperma

Spêrma ali séme oz.

Poglej Dvojnonoge in Sperma

Spolni organ

Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.

Poglej Dvojnonoge in Spolni organ

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Poglej Dvojnonoge in Srce

Stonoge

Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.

Poglej Dvojnonoge in Stonoge

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Dvojnonoge in Taksonomija

Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.

Poglej Dvojnonoge in Tehniška založba Slovenije

Termiti

Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.

Poglej Dvojnonoge in Termiti

Tipalnica

Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.

Poglej Dvojnonoge in Tipalnica

Toksin

Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.

Poglej Dvojnonoge in Toksin

Tropski pas

Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.

Poglej Dvojnonoge in Tropski pas

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Poglej Dvojnonoge in Valj

Veznica

Ožiljenost veznice človeškega očesa (Očesna) veznica je sluznica na notranji strani veke, ki preko forniksa prehaja na sprednjo stran zrkla do roženice.

Poglej Dvojnonoge in Veznica

Vlak

progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.

Poglej Dvojnonoge in Vlak

Vnetje

Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.

Poglej Dvojnonoge in Vnetje

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Dvojnonoge in Vrsta (biologija)

Vsejed

Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.

Poglej Dvojnonoge in Vsejed

William Elford Leach

William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.

Poglej Dvojnonoge in William Elford Leach

Zahodna Virginija

Zahódna Virgínija (angleško West Virginia) je celinska zvezna država ZDA, ki leži na vzhodu države.

Poglej Dvojnonoge in Zahodna Virginija

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Dvojnonoge in Zajedavstvo

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Dvojnonoge in Združene države Amerike

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Dvojnonoge in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zunanji skelet

pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.

Poglej Dvojnonoge in Zunanji skelet

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Dvojnonoge in 2004

Glej tudi

Stonoge

Prav tako znan kot Diplopoda, Kačice.

, Partenogeneza, Pierre André Latreille, Plenilstvo, Preobrazba (biologija), Prst (pedologija), Prvaki, Raki, Rastlinojedec, Razred (biologija), Red (biologija), Roženica, Rod (biologija), Semenovod, Sesalci, Silur, Sladkorni trs, Slovenija, Sluznica, Sožitje, Sol (kemija), Sperma, Spolni organ, Srce, Stonoge, Taksonomija, Tehniška založba Slovenije, Termiti, Tipalnica, Toksin, Tropski pas, Valj, Veznica, Vlak, Vnetje, Vrsta (biologija), Vsejed, William Elford Leach, Zahodna Virginija, Zajedavstvo, Združene države Amerike, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zunanji skelet, 2004.