Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sol (kemija)

Index Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

67 odnosi: Aminokislina, Amonijak, Anion, Anorganska spojina, Žveplova kislina, Bakrov(II) sulfat, Barva, Barvilo, Baza (kemija), Beljakovina, Berilij, Brom, Cianovodikova kislina, Dušikova kislina, Električni izolator, Električni naboj, Elektrolit, Ester, Etanojska kislina, Fosforjeva kislina, Hidroliza, Ion, Jod, Kalcijev sulfat, Kalij, Kalijev karbonat, Kalijev permanganat, Karbonat, Kation, Kemijska reakcija, Kis, Kislina, Klorid, Klorovodikova kislina, Kovina, Kristal, Magnezij, Magnezijev sulfat, Mandljevec, Mesni okus, Mineral, Molekula, Mononatrijev glutamat, Mrežna energija, Natrij, Natrijev hidroksid, Natrijev karbonat, Natrijev klorid, Nekovina, Nitrat, ..., Ogljikov dioksid, Oksid, Okus, Organska kemija, Peptid, Pigment, Presnovek, Prozornost, Reverzibilna reakcija, Rubidij, Sol, Sol (kemija), Spojina, Sulfat, Svinčev(II) sulfat, Voda, Vodik. Razširi indeks (17 več) »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Sol (kemija) in Aminokislina · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Sol (kemija) in Amonijak · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Novo!!: Sol (kemija) in Anion · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Novo!!: Sol (kemija) in Anorganska spojina · Poglej več »

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Novo!!: Sol (kemija) in Žveplova kislina · Poglej več »

Bakrov(II) sulfat

Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.

Novo!!: Sol (kemija) in Bakrov(II) sulfat · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Sol (kemija) in Barva · Poglej več »

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Novo!!: Sol (kemija) in Barvilo · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Novo!!: Sol (kemija) in Baza (kemija) · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Novo!!: Sol (kemija) in Beljakovina · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Sol (kemija) in Berilij · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Novo!!: Sol (kemija) in Brom · Poglej več »

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Novo!!: Sol (kemija) in Cianovodikova kislina · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Novo!!: Sol (kemija) in Dušikova kislina · Poglej več »

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Novo!!: Sol (kemija) in Električni izolator · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Sol (kemija) in Električni naboj · Poglej več »

Elektrolit

Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.

Novo!!: Sol (kemija) in Elektrolit · Poglej več »

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Novo!!: Sol (kemija) in Ester · Poglej več »

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Novo!!: Sol (kemija) in Etanojska kislina · Poglej več »

Fosforjeva kislina

Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi. Ta lastnost da ortofosforjevi kislini možnost spajanja s kondenzacijo v polifosforjevo kislino (HPO3). Fosforjeva (V) kislina, se uporablja predvsem za pridelovanje gnojil, pri tem predvsem soli in pralnih praškov, kot mehčalo za trdo vodo. Kategorija:Anorganske kisline Kategorija:Arome Kategorija:Anorganske fosforjeve spojine Kategorija:Vodikove spojine.

Novo!!: Sol (kemija) in Fosforjeva kislina · Poglej več »

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Novo!!: Sol (kemija) in Hidroliza · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Sol (kemija) in Ion · Poglej več »

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Novo!!: Sol (kemija) in Jod · Poglej več »

Kalcijev sulfat

Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.

Novo!!: Sol (kemija) in Kalcijev sulfat · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Sol (kemija) in Kalij · Poglej več »

Kalijev karbonat

Kalijev karbonat ali pepelika je bela sol s kemijsko formulo K2CO3.

Novo!!: Sol (kemija) in Kalijev karbonat · Poglej več »

Kalijev permanganat

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Novo!!: Sol (kemija) in Kalijev permanganat · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Sol (kemija) in Karbonat · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Novo!!: Sol (kemija) in Kation · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Sol (kemija) in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kis

Kis (latinsko acetum) je začimba in sredstvo za konzerviranje s kislim okusom.

Novo!!: Sol (kemija) in Kis · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Sol (kemija) in Kislina · Poglej več »

Klorid

Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.

Novo!!: Sol (kemija) in Klorid · Poglej več »

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Novo!!: Sol (kemija) in Klorovodikova kislina · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Sol (kemija) in Kovina · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Sol (kemija) in Kristal · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Sol (kemija) in Magnezij · Poglej več »

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Novo!!: Sol (kemija) in Magnezijev sulfat · Poglej več »

Mandljevec

Mandljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic; znotraj rodu Prunus, je klasificiran v podrod Amygdalus (mandljevec).

Novo!!: Sol (kemija) in Mandljevec · Poglej več »

Mesni okus

Mesni okus ali okus umami je eden izmed petih osnovnih okusov, ki jih zaznavajo čutnice na človekovem jeziku.

Novo!!: Sol (kemija) in Mesni okus · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Sol (kemija) in Mineral · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Sol (kemija) in Molekula · Poglej več »

Mononatrijev glutamat

Mononatrijev glutamat (MSG, angleško monosodium glutamate; tudi natrijev glutamat), je natrijeva sol glutaminske kisline, ene v naravi najbolj prisotnih neesencialnih aminokislin.

Novo!!: Sol (kemija) in Mononatrijev glutamat · Poglej več »

Mrežna energija

Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.

Novo!!: Sol (kemija) in Mrežna energija · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Sol (kemija) in Natrij · Poglej več »

Natrijev hidroksid

Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.

Novo!!: Sol (kemija) in Natrijev hidroksid · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Novo!!: Sol (kemija) in Natrijev karbonat · Poglej več »

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Novo!!: Sol (kemija) in Natrijev klorid · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Sol (kemija) in Nekovina · Poglej več »

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.

Novo!!: Sol (kemija) in Nitrat · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Sol (kemija) in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Sol (kemija) in Oksid · Poglej več »

Okus

Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.

Novo!!: Sol (kemija) in Okus · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Sol (kemija) in Organska kemija · Poglej več »

Peptid

'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.

Novo!!: Sol (kemija) in Peptid · Poglej več »

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Novo!!: Sol (kemija) in Pigment · Poglej več »

Presnovek

Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.

Novo!!: Sol (kemija) in Presnovek · Poglej več »

Prozornost

Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.

Novo!!: Sol (kemija) in Prozornost · Poglej več »

Reverzibilna reakcija

Reverzibilna reakcija je kemijska reakcija, v kateri reaktanti tvorijo produkte, ki med seboj reagirajo in tvorijo reaktante: V gornji hipotetični reakciji reaktanta A in B reagirata in tvorita produkta C in D. V povratni reakciji med seboj reagirata C in D in tvorita A in B. Reverzibilna reakcije se po tem razlikuje od termodinamičnega reverzibilnega procesa.

Novo!!: Sol (kemija) in Reverzibilna reakcija · Poglej več »

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Novo!!: Sol (kemija) in Rubidij · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Sol (kemija) in Sol · Poglej več »

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Novo!!: Sol (kemija) in Sol (kemija) · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Sol (kemija) in Spojina · Poglej več »

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Novo!!: Sol (kemija) in Sulfat · Poglej več »

Svinčev(II) sulfat

Svinčev(II) sulfat je bela trdna mikrokristalinična spojina s kemijsko formulo PbSO4.

Novo!!: Sol (kemija) in Svinčev(II) sulfat · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Sol (kemija) in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Sol (kemija) in Vodik · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »