Kazalo
67 odnosi: Aminokislina, Amonijak, Anion, Anorganska spojina, Žveplova kislina, Bakrov(II) sulfat, Barva, Barvilo, Baza (kemija), Beljakovina, Berilij, Brom, Cianovodikova kislina, Dušikova kislina, Električni izolator, Električni naboj, Elektrolit, Ester, Etanojska kislina, Fosforjeva kislina, Hidroliza, Ion, Jod, Kalcijev sulfat, Kalij, Kalijev karbonat, Kalijev permanganat, Karbonat, Kation, Kemijska reakcija, Kis, Kislina, Klorid, Klorovodikova kislina, Kovina, Kristal, Magnezij, Magnezijev sulfat, Mandljevec, Mesni okus, Mineral, Molekula, Mononatrijev glutamat, Mrežna energija, Natrij, Natrijev hidroksid, Natrijev karbonat, Natrijev klorid, Nekovina, Nitrat, ... Razširi indeks (17 več) »
- Ioni
- Kemične spojine
- Soli
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Sol (kemija) in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Sol (kemija) in Amonijak
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Sol (kemija) in Anion
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Sol (kemija) in Anorganska spojina
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Sol (kemija) in Žveplova kislina
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Poglej Sol (kemija) in Bakrov(II) sulfat
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Sol (kemija) in Barva
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Poglej Sol (kemija) in Barvilo
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Sol (kemija) in Baza (kemija)
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Sol (kemija) in Beljakovina
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Sol (kemija) in Berilij
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Sol (kemija) in Brom
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Sol (kemija) in Cianovodikova kislina
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Sol (kemija) in Dušikova kislina
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Sol (kemija) in Električni izolator
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Sol (kemija) in Električni naboj
Elektrolit
Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.
Poglej Sol (kemija) in Elektrolit
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Sol (kemija) in Ester
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Sol (kemija) in Etanojska kislina
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Sol (kemija) in Fosforjeva kislina
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Sol (kemija) in Hidroliza
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Sol (kemija) in Ion
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Sol (kemija) in Jod
Kalcijev sulfat
Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.
Poglej Sol (kemija) in Kalcijev sulfat
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Sol (kemija) in Kalij
Kalijev karbonat
Kalijev karbonat ali pepelika je bela sol s kemijsko formulo K2CO3.
Poglej Sol (kemija) in Kalijev karbonat
Kalijev permanganat
Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.
Poglej Sol (kemija) in Kalijev permanganat
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Sol (kemija) in Karbonat
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Sol (kemija) in Kation
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Sol (kemija) in Kemijska reakcija
Kis
Kis (latinsko acetum) je začimba in sredstvo za konzerviranje s kislim okusom.
Poglej Sol (kemija) in Kis
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Sol (kemija) in Kislina
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Sol (kemija) in Klorid
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Sol (kemija) in Klorovodikova kislina
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Sol (kemija) in Kovina
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Sol (kemija) in Kristal
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Sol (kemija) in Magnezij
Magnezijev sulfat
Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.
Poglej Sol (kemija) in Magnezijev sulfat
Mandljevec
Mandljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic; znotraj rodu Prunus, je klasificiran v podrod Amygdalus (mandljevec).
Poglej Sol (kemija) in Mandljevec
Mesni okus
Mesni okus ali okus umami je eden izmed petih osnovnih okusov, ki jih zaznavajo čutnice na človekovem jeziku.
Poglej Sol (kemija) in Mesni okus
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Sol (kemija) in Mineral
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Sol (kemija) in Molekula
Mononatrijev glutamat
Mononatrijev glutamat (MSG, angleško monosodium glutamate; tudi natrijev glutamat), je natrijeva sol glutaminske kisline, ene v naravi najbolj prisotnih neesencialnih aminokislin.
Poglej Sol (kemija) in Mononatrijev glutamat
Mrežna energija
Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.
Poglej Sol (kemija) in Mrežna energija
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Sol (kemija) in Natrij
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Sol (kemija) in Natrijev hidroksid
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Sol (kemija) in Natrijev karbonat
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Sol (kemija) in Natrijev klorid
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Sol (kemija) in Nekovina
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Sol (kemija) in Nitrat
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Sol (kemija) in Ogljikov dioksid
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Sol (kemija) in Oksid
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Sol (kemija) in Okus
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Sol (kemija) in Organska kemija
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Sol (kemija) in Peptid
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Sol (kemija) in Pigment
Presnovek
Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.
Poglej Sol (kemija) in Presnovek
Prozornost
Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.
Poglej Sol (kemija) in Prozornost
Reverzibilna reakcija
Reverzibilna reakcija je kemijska reakcija, v kateri reaktanti tvorijo produkte, ki med seboj reagirajo in tvorijo reaktante: V gornji hipotetični reakciji reaktanta A in B reagirata in tvorita produkta C in D. V povratni reakciji med seboj reagirata C in D in tvorita A in B. Reverzibilna reakcije se po tem razlikuje od termodinamičnega reverzibilnega procesa.
Poglej Sol (kemija) in Reverzibilna reakcija
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Sol (kemija) in Rubidij
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Sol (kemija) in Sol
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Sol (kemija) in Sol (kemija)
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Sol (kemija) in Spojina
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Sol (kemija) in Sulfat
Svinčev(II) sulfat
Svinčev(II) sulfat je bela trdna mikrokristalinična spojina s kemijsko formulo PbSO4.
Poglej Sol (kemija) in Svinčev(II) sulfat
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Sol (kemija) in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Sol (kemija) in Vodik