Kazalo
354 odnosi: Abiogeneza, Afriški hijenski pes, Ajdovščina, Aleksandrov otok, ALH 84001, Amoniti, Apatozaver, Arabski polotok, Aranski otoki, Aravkarijevke, Argentavis magnificens, Arhaik, Arheje, Asio (sova), Asti (pokrajina), Astrobiologija, Athene (sova), Ščipalci, Ščitaste stenice, Ščurki, Šergotit, Škrgorepci, Švabska Jura, Žarkoplavutarice, Želve, Žirafa, Živali, Živalstvo in rastlinstvo Jordanije, Živi fosil, Življenje, Žuželke, Čaven, Čebele, Členonožci, Človečnjaki, Človeški možgani, Človek iz Altamure, Baltski ščit, Basilosaurus, Beringija, Biocenoza, Biologija, Biomasa, Biotska raznovrstnost, Biotska raznovrstnost Nove Zelandije, Bogdan Jurkovšek, Bramorji, Brezovke, Bubo, Carl Ferdinand Peters, ... Razširi indeks (304 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Fosil in Abiogeneza
Afriški hijenski pes
Afriški hijenski pes (znanstveno ime Lycaon pictus), imenovan tudi afriški poslikani pes in afriški lovski pes, je hijenski pes, ki je avtohtona vrsta v podsaharski Afriki.
Poglej Fosil in Afriški hijenski pes
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Fosil in Ajdovščina
Aleksandrov otok
Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.
Poglej Fosil in Aleksandrov otok
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Fosil in ALH 84001
Amoniti
Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).
Poglej Fosil in Amoniti
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Fosil in Apatozaver
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Fosil in Arabski polotok
Aranski otoki
Aranski otoki (irsko Oileáin Árann, izgovor) ali Arani (na hárainneacha –) so skupina treh otokov v ustju zaliva Galway na zahodni obali Irske s skupno površino okoli 46 km².
Poglej Fosil in Aranski otoki
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Fosil in Aravkarijevke
Argentavis magnificens
Argentavis magnificens (dobesedno »veličastni argentinski ptič«, tudi »veličastni srebrni ptič«) je izumrla vrsta ptice roparice in po nekaterih podatkih ena od največjih znanih ptic, ki je kadarkoli živela.
Poglej Fosil in Argentavis magnificens
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Fosil in Arhaik
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Fosil in Arheje
Asio (sova)
Asio je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).
Poglej Fosil in Asio (sova)
Asti (pokrajina)
Pokrajina Asti (v italijanskem izvirniku Provincia di Asti, izg. Provinča di Asti) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Fosil in Asti (pokrajina)
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Fosil in Astrobiologija
Athene (sova)
Athene je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).
Poglej Fosil in Athene (sova)
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Ščipalci
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Fosil in Ščitaste stenice
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Fosil in Ščurki
Šergotit
Šergotit NWA 6963 Šergotit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.
Poglej Fosil in Šergotit
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Fosil in Škrgorepci
Švabska Jura
Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.
Poglej Fosil in Švabska Jura
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Fosil in Žarkoplavutarice
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Poglej Fosil in Želve
Žirafa
Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.
Poglej Fosil in Žirafa
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Fosil in Živali
Živalstvo in rastlinstvo Jordanije
Rastlinstvo in živalstvo Jordanije je razširjeno v različnih naravnih habitatih.
Poglej Fosil in Živalstvo in rastlinstvo Jordanije
Živi fosil
Živi fosil Ginko Živi fosili so danes živeče (tj. recentne) vrste organizmov, ki so po telesni zgradbi zelo podobne vrstam, poznanim samo po fosilnih ostankih, hkrati pa nimajo drugih še živečih sorodnikov.
Poglej Fosil in Živi fosil
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Fosil in Življenje
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Fosil in Žuželke
Čaven
Čaven je greben nad Vipavsko dolino.
Poglej Fosil in Čaven
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Fosil in Čebele
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Fosil in Členonožci
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Fosil in Človečnjaki
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Fosil in Človeški možgani
Človek iz Altamure
Človek iz Altamure je fosil iz rodu Homo, odkrit leta 1993 v kraški vrtači v jami Lamalunga blizu mesta Altamura v Italiji.
Poglej Fosil in Človek iz Altamure
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Fosil in Baltski ščit
Basilosaurus
Basilosaurus (dobesedno »kraljevski kuščar«) je rod izumrlih zgodnjih kitov (Archaeoceti), ki je živel v poznem eocenu pred 40–34 milijoni let.
Poglej Fosil in Basilosaurus
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Fosil in Beringija
Biocenoza
Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.
Poglej Fosil in Biocenoza
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Fosil in Biologija
Biomasa
les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.
Poglej Fosil in Biomasa
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Fosil in Biotska raznovrstnost
Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Biotska raznovrstnost na Novi Zelandiji, veliki otoška državi v jugozahodnem Tihem oceanu, je pestra in izrazita.
Poglej Fosil in Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Bogdan Jurkovšek
Bogdan Jurkovšek, slovenski geolog, * 7. september 1952, Celje.
Poglej Fosil in Bogdan Jurkovšek
Bramorji
Brámorji (znanstveno ime Gryllotalpidae) so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic.
Poglej Fosil in Bramorji
Brezovke
Brezovke (znanstveno ime Betulaceae) so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov.
Poglej Fosil in Brezovke
Bubo
Bubo je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).
Poglej Fosil in Bubo
Carl Ferdinand Peters
Carl Ferdinand Peters, nemški geolog, * 13. avgust 1825, Libčeves, Češka, 7. november 1881, Gradec.
Poglej Fosil in Carl Ferdinand Peters
Ceratozaver
Ceratozaver (znanstveno ime Ceratosaurus) je bil mesojedi dinozaver.
Poglej Fosil in Ceratozaver
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Fosil in Charles Darwin
Dalanzadgad
Dalanzadgad (mongolsko: Даланзадгад; ᠳᠠᠯᠠᠨᠵᠠᠳᠠᠭᠠᠳ) je glavno mesto Omnogovi aimag (provinca) v Mongoliji.
Poglej Fosil in Dalanzadgad
David Attenborough
Sir David Frederick Attenborough (/ˈætənbərə/; rojen 8. maja 1926) je angleški izdajatelj, biolog, naravoslovec in avtor. Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z BBC-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko Life, celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.
Poglej Fosil in David Attenborough
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Fosil in Devon (geološka doba)
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Fosil in Dinozavri
Diplodok
Diplodok (znanstveno ime Diplodocus) je rod diplodokoidnih zavropodnih dinozavrov, katerih fosile je odkril že leta 1877 S. W. Williston.
Poglej Fosil in Diplodok
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Poglej Fosil in Dolina Triglavskih jezer
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Poglej Fosil in Dordogne (reka)
Dovžanova soteska
Soteska in cesta Tržič-Jelendol Tržiška Bistrica, ki teče skozi sotesko Dovžanova soteska, tudi Dolžanova soteska, je soteska, ki jo je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade.
Poglej Fosil in Dovžanova soteska
Dragutin Gorjanović-Kramberger
Dragutin Gorjanović-Kramberger, hrvaški geolog, arheolog, paleontolog, paleozoolog in profesor na Univerzi v Zagrebu, * 25. oktober 1865, Zagreb, † 24. december 1936, Zagreb.
Poglej Fosil in Dragutin Gorjanović-Kramberger
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Fosil in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Dvoklopniki
Ebenovec
Ebenovec (znanstveno ime Diospyros) je rod 700 vrst listnatih in zimzelenih dreves in grmovnic.
Poglej Fosil in Ebenovec
Eduard Mörike
Eduard Friedrich Philip Mörike, nemški pisatelj, prevajalec in pesnik, * 8. september 1804, Ludwigsburg, Nemčija, † 4. junij 1875, Stuttgart.
Poglej Fosil in Eduard Mörike
Emanuel Mendez da Costa
Emanuel Mendez da Costa, FRS, angleško-judovski botanik, naravoslovec in filozof, * 1717, † 1791.
Poglej Fosil in Emanuel Mendez da Costa
Enakokrili kačji pastirji
Enakokrili kačji pastirji (znanstveno ime Zygoptera) so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev.
Poglej Fosil in Enakokrili kačji pastirji
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Fosil in Eocen
Epiornis
Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju.
Poglej Fosil in Epiornis
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Fosil in Evolucija
Evolucija ptic
Evolucija ptic in njihovih letalnih sposobnosti je bil postopna in je trajala milijone let.
Poglej Fosil in Evolucija ptic
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Fosil in Evolucijska biologija
Evrazijski šakal
Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.
Poglej Fosil in Evrazijski šakal
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Fosil in Fanerozoik
Ferganosuchus
Ferganosuchus je izumrla vrsta gaviala (vrsta krokodila), ki je živel v srednjem eocenu.
Poglej Fosil in Ferganosuchus
Fitzroya cupressoides
Fitzroya je monotipski rod iz družine cipresovk.
Poglej Fosil in Fitzroya cupressoides
Fluorjev test
Fluorjev test, tudi Fluorov test je metoda določanja relativne starosti fosilnih kosti.
Poglej Fosil in Fluorjev test
Fosilni hrast
Fosilni hrast v parku hotela Lipa Fosilni hrast je pri izkopavanju proda pri Petišovcih najdeni ostanek hrastovega debla.
Poglej Fosil in Fosilni hrast
Fosilno najdišče Vajndol
Fosilno najdišče Vajndol je najdišče fosilov, ki se nahaja ob vznožju Gorjancev, v bližini Šentjerneja.
Poglej Fosil in Fosilno najdišče Vajndol
Francesco Cetti
Francesco Cetti, italijanski jezuit, zoolog in matematik, * 9. avgust 1726, Mannheim, Nemčija, † 20. november 1778, Sassari, Sardinija.
Poglej Fosil in Francesco Cetti
Francisco Moreno
Francisco Pascasio Moreno (31. maj 1852, Buenos Aires - 22. november 1919, Buenos Aires) je bil ugledni raziskovalec in akademik v Argentini, kjer ga običajno imenujejo Perito Moreno (perito pomeni 'strokovnjak, specialist').
Poglej Fosil in Francisco Moreno
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Fosil in Frankovska
Frankovska Švica
Frankovska Švica (nemško Fränkische Schweiz) je gorsko območje v Zgornji Bavarski v Nemčiji in priljubljen turističen cilj.
Poglej Fosil in Frankovska Švica
Fred Bahovec
Fred Bahovec, slovenski iskalec mineralov in lovec, * 17. julij 1889, Rakovnik, Ljubljana, † 30. december 1989, Sitka, Aljaska.
Poglej Fosil in Fred Bahovec
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Poglej Fosil in Fred Hoyle
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Fosil in Fruška gora
Gangeški delfin
Delfin reke Ganges (znanstveno ime Platanista gangetica) je vrsta zobatih kitov, ki jo uvrščamo v družino Platanistidae.
Poglej Fosil in Gangeški delfin
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Fosil in Gargano
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Fosil in Genetika
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Fosil in Geografija Švice
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Fosil in Geografija Rusije
Geografija Tibeta
Geografija Tibeta je sestavljena iz visokih gora, jezer in rek, ki ležijo med srednjo, vzhodno in južno Azijo.
Poglej Fosil in Geografija Tibeta
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Fosil in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Fosil in Geologija
Geologija Islandije
Geologija Islandije je edinstvena in posebej zanimiva za geologe.
Poglej Fosil in Geologija Islandije
Geopark Bryn Gwyn
Sprejemna pisarna ''Vanellus chilensis'' – južna priba v parku Geopark Bryn Gwyn, tudi Paléontološki park Bryn Gwyn je naravno območje fosilnih nahajališč na istoimenskem območju, 7 km južno od Gaimana in zahodno od Trelewa, v Spodnji dolini reke Chubut v argentinski Patagoniji.
Poglej Fosil in Geopark Bryn Gwyn
Geopestrost
Geopestrost ali geološka raznolikost je raznovrstnost naravnih pojavov zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških procesov.
Poglej Fosil in Geopestrost
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Fosil in Ginkovci
Glastonbury Tor
Glastonbury Tor je hrib v bližini Glastonburyja v angleški grofiji Somerset s stolpom svetega Mihaela na vrhu, ki je na seznamu zgradba I. razreda.
Poglej Fosil in Glastonbury Tor
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Fosil in Gliste
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Fosil in Golosemenke
Grivasta podgana
Grivasta podgana (znanstveno ime Lophiomys imhausi) je dnevni, dolgodlaki in strupeni glodavec, ki prebiva na področju Vzhodne Afrike.
Poglej Fosil in Grivasta podgana
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Fosil in Gruzija
Hadar
Hadar je območje ob reki Avaš (Awash) v Etiopiji, v Afarski depresiji.
Poglej Fosil in Hadar
Hastings
Hastings je mesto in okrožje v Vzhodnem Sussexu na južni obali Anglije, 39 km vzhodno od mesta Lewes in 85 km jugovzhodno od Londona ter ima po ocenah 90.254 prebivalcev.
Poglej Fosil in Hastings
Henrik Freyer
Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.
Poglej Fosil in Henrik Freyer
Heterosporija
Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin.
Poglej Fosil in Heterosporija
Hippocampus sarmaticus
Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus.
Poglej Fosil in Hippocampus sarmaticus
Hippocampus slovenicus
Hippocampus slovenicus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus sarmaticus.
Poglej Fosil in Hippocampus slovenicus
Hoacin
Hoacin ali ciganska kura (znanstveno ime Opisthocomus hoazin), znan tudi kot »smrdljivi ptič«, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki.
Poglej Fosil in Hoacin
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Fosil in Holocen
Holostei
Holostei so nižji razred rib kostnic z nekaterimi karakteristikami primitivnih rib.
Poglej Fosil in Holostei
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Fosil in Homo erectus
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Fosil in Hrvaška
Incertae sedis
Incertae sedis (latinsko za »negotovega položaja«), okrajšano inc.
Poglej Fosil in Incertae sedis
Inia araguaiaensis
Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.
Poglej Fosil in Inia araguaiaensis
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Poglej Fosil in Iridescenca
Janez Zajec (naravoslovec)
Janez Zajec, slovenski naravoslovec in prevajalec, * 15. december 1842, Žimarice, † 14. julij 1872, Gradec.
Poglej Fosil in Janez Zajec (naravoslovec)
Javorniški Rovt
Javorniški Rovt je naselje v Občini Jesenice.
Poglej Fosil in Javorniški Rovt
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Fosil in Jean-André Deluc
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Fosil in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
John Latham (prirodoslovec)
John Latham, FRS, angleški zdravnik in prirodoslovec, * 27. junij 1740, Eltham, Anglija, † 4. februar 1837, Winchester.
Poglej Fosil in John Latham (prirodoslovec)
Joseph Anton Nagel
Joseph Anton Nagel, Avstro-ogrski matematik, jamar in kartograf, * 3. februar 1717, Rittberg; † 7. maj 1794, Dunaj.
Poglej Fosil in Joseph Anton Nagel
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Poglej Fosil in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Južnoafriški gepard
Južnoafriški gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus jubatus) je nominirana podvrsta geparda, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.
Poglej Fosil in Južnoafriški gepard
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Fosil in Julijske Alpe
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Fosil in Jura
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Fosil in Kambrij
Kamnolom dinozavrov Altamura
Kamnolom dinozavrov v Altamuri, znan tudi kot cava dei dinosauri ali cava Pontrelli, je znanstveno zanimivo območje na podeželju mesta Altamura v Italiji, kjer so našli okoli 4000 odtisov dinozavrov (po drugih virih jih je veliko več kot 4000).
Poglej Fosil in Kamnolom dinozavrov Altamura
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Kaparji
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Fosil in Karnijske Alpe
Karnotaver
Karnotaver (znanstveno ime Carnotaurus) je rod teropodnih dinozavrov, ki so živeli v Južni Ameriki v obdobju pozne krede, pred 72 do 69,9 miljona let.
Poglej Fosil in Karnotaver
Katran
Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Poglej Fosil in Katran
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Fosil in Kavkaška regija
Kazuarji
Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).
Poglej Fosil in Kazuarji
Kenija
Kenija, uradno Republika Kenija, je država v vzhodni Afriki.
Poglej Fosil in Kenija
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Fosil in Kerala
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Fosil in Kerman
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Fosil in Klopi
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Fosil in Koala
Kokrica
Kokrica je naselje v Mestni občini Kranj z več kot 1.600 prebivalci in sedež istoimenske krajevne skupnosti.
Poglej Fosil in Kokrica
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Fosil in Komarji
Končni bič
Enodnevnica z dobro vidnimi cerki in končnim bičem. Končni bič ali terminálni fílum (iz latinskega izraza Filum terminale, dobesedno »končna nit«), tudi Appendix dorsalis, je neparna, členjena okončina na koncu zadka nekaterih žuželk.
Poglej Fosil in Končni bič
Konji
Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.
Poglej Fosil in Konji
Konkrecija
Konkrecije na Bowling Balls Beachu (Kalifornija), ki jih je vreme izluščilo iz strmega pobočja iz kenozojškega glinovca Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta.
Poglej Fosil in Konkrecija
Koobi Fora
Koobi Fora /ˈkuːbi ˈfɔːrə/ se nanaša predvsem na regijo okoli grebena Koobi Fora, ki je na vzhodni obali Turkanskega jezera na ozemlju nomadskega ljudstva Gabbra.
Poglej Fosil in Koobi Fora
Krajina in reka Miruša
Krajina in reka Miruša (albansko Mirusha / Mirushë; srbsko Мируша / Miruša) je regijski park v osrednjem delu Kosova na vzhodni strani ravnice Dukagjin.
Poglej Fosil in Krajina in reka Miruša
Krajinski park Zgornja Idrijca
Letno kopališče (Idrijca pri sotočju z Belco) Krajinski park Zgornja Idrijca je občina Idrija razglasila in ustrezno zavarovala leta 1992.
Poglej Fosil in Krajinski park Zgornja Idrijca
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Fosil in Krapina
Kratkotipalčnice
Kratkotipalčnice (znanstveno ime Caelifera) so velika skupina kobilic, ki jo obravnavamo na nivoju podreda, vanjo pa uvrščamo okrog 11.000 danes živečih opisanih vrst v 2.400 rodovih.
Poglej Fosil in Kratkotipalčnice
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Fosil in Kreda
Kreda (mineral)
The Needles (Igle) so zunaj otoka Wight in so del obsežne južnoangleške kredne oblike Kreda je mehka, bela, porozna, sedimentna karbonatna kamnina, oblika apnenca, sestavljena iz minerala kalcit.
Poglej Fosil in Kreda (mineral)
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Fosil in Krf
Kroženje kisika
Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).
Poglej Fosil in Kroženje kisika
Krstilnica v Parmi
Krstilnica v Parmi (italijansko Battistero di Parma) je verska stavba v Parmi v severni Italiji.
Poglej Fosil in Krstilnica v Parmi
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Fosil in Ksilem
Kuclerjev kamnolom
Kuclerjev kamnolom Kuclerjev kamnolom, ki je bil leta 1991 razglašen za naravni geološki spomenik, se nahaja na obronku Ljubljanskega barja med Brezovico in Vrhniko, v vasi Lesno Brdo (krajevna skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo).
Poglej Fosil in Kuclerjev kamnolom
Labirintozobci
Labirintozobci (znanstveno ime Labirinthodontia), podrazred fosilnih dvoživk, ki so izhajale iz resoplavutaric.
Poglej Fosil in Labirintozobci
Lazarski takson
Lazarski takson je izraz iz paleontologije in označuje takson, ki se pojavlja v več nepovezanih obdobjih zemeljske geološke zgodovine.
Poglej Fosil in Lazarski takson
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Fosil in Ledeni pokrov
Ledine
Ledine so naselje na visoki kraški planoti nad Spodnjo Idrijo v Občini Idrija.
Poglej Fosil in Ledine
Lepenci
Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.
Poglej Fosil in Lepenci
Leptostraki
Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.
Poglej Fosil in Leptostraki
Life on Earth (TV serija)
Life on Earth: A Natural History Davida Attenborougha je britanska televizijska naravoslovna serija, ki jo je posnel BBC v sodelovanju z Warner Bros.
Poglej Fosil in Life on Earth (TV serija)
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Fosil in Lignji
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Fosil in Lombardija
Louis Leakey
Louis Seymour Bazett Leakey«, britanski antropolog, primatolog in arheolog, * 7. avgust, 1903, Kabete, Kenija, † 1. oktober 1972, London, ZK.
Poglej Fosil in Louis Leakey
Louis-Jean-Marie Daubenton
Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800), Pariz.
Poglej Fosil in Louis-Jean-Marie Daubenton
Lucy in the Sky with Diamonds
»Lucy in the sky with diamonds« je skladba britanske skupine The Beatles, ki sta jo napisala John Lennon in Paul McCartney.
Poglej Fosil in Lucy in the Sky with Diamonds
Luzon
Satelitska slika v pravih barvah Luzon je otok v Jugovzhodni Aziji, največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje.
Poglej Fosil in Luzon
Mali škržatki
Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.
Poglej Fosil in Mali škržatki
Mario Pleničar
Mario Pleničar, slovenski geolog, paleontolog in akademik, 5. avgust 1924, Ljubljana, † 2. oktober 2016, Radovljica.
Poglej Fosil in Mario Pleničar
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Fosil in Megalodon
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Fosil in Mehkužci
Melanezijci
Melanezijci so prevladujoči in avtohtoni prebivalci Melanezije na širokem območju od otokov Moluki in Nove Gvineje do vzhoda do otokov Vanuatu in Fidži.
Poglej Fosil in Melanezijci
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Fosil in Melanosom
Metuljčnice
Metuljčnice (znanstveno ime Ascalaphidae) so družina mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 450 danes živečih znanih vrst.
Poglej Fosil in Metuljčnice
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Fosil in Metulji
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Fosil in Meuse
Mišaki
Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.
Poglej Fosil in Mišaki
Mikroplankton
Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.
Poglej Fosil in Mikroplankton
Monoplakofori
Monoplakofori (znanstveno ime Monoplacophora) so majhen razred globokomorskih mehkužcev, v katerega uvrščamo 31 danes živečih znanih vrst.
Poglej Fosil in Monoplakofori
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Poglej Fosil in Montmartre
Morske zvezde
Morske zvezde (znanstveno ime Asteroidea) so razred iglokožcev, ki zajema okoli 1.500 vrst.
Poglej Fosil in Morske zvezde
Moslavačka gora
Moslavačka gora pogled iz Vrtlinske Moslavačka gora pogled iz Pobjenika Moslavačka gora je hribovje v osrednji Hrvaški na meji Bjelovarsko-bilogorske in Siško-moslavške županije.
Poglej Fosil in Moslavačka gora
Motnik
Motnik je vas v Občini Kamnik.
Poglej Fosil in Motnik
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Fosil in Mravlje
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Fosil in Mumija
Mumija (razločitev)
Mumija je lahko.
Poglej Fosil in Mumija (razločitev)
Muzej Patagonije Francisco Moreno
Muzej Patagonije Francisco P. Moreno je muzej naravne zgodovine in kulturne antropologije patagonske regije v Centro cívico v mestu Bariloche v Argentini.
Poglej Fosil in Muzej Patagonije Francisco Moreno
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Fosil in Načelo povprečnosti
Nacionalni muzej Irana
Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.
Poglej Fosil in Nacionalni muzej Irana
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Poglej Fosil in Naravni deželni park Lessinia
Naravni spomenik
Naravni spomenik: "Cono de Arita" (Salta, Argentina) Naravni spomenik je naravna ali naravno/kulturna posebnost izjemnega pomena, ali pa ima izjemno vrednost zaradi svoje redkosti, estetskih kvalitet in/ali kulturnega pomena.
Poglej Fosil in Naravni spomenik
Narmada
Reka Narmada, imenovana tudi Reva in prej znana tudi kot Narbada ali anglizirana kot Nerbudda, je peta najdaljša reka in na splošno najdaljša reka, ki teče proti zahodu v Indiji.
Poglej Fosil in Narmada
Narodni park in rezervat Denali
Narodni park in rezervat Denali, prej znan kot narodni park Mount McKinley, je ameriški narodni park in rezervat v notranjosti Aljaske s središčem na Denaliju, najvišji gori Severne Amerike.
Poglej Fosil in Narodni park in rezervat Denali
Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Narodni park okameneli gozd Jaramillo (špansko Bosques Petrificados de Jaramillo National Park) je zavarovano območje okamenelega lesa v departmaju Deseado, na severovzhodu province Santa Cruz v Argentini.
Poglej Fosil in Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Narodni park Torres del Paine
Narodni park Torres del Paine (špansko Parque Nacional Torres del Paine) je narodni park, ki obsega gore, ledenike, jezera in reke v južni čilski Patagoniji.
Poglej Fosil in Narodni park Torres del Paine
Narodni park Tsimanampetsotsa
Narodni park Tsimanampetsotsa, znan kot naravni rezervat Tsimanampetsotsa je 432 km² velik narodni park na jugozahodni obali Madagaskarja v regiji Atsimo-Andrefana.
Poglej Fosil in Narodni park Tsimanampetsotsa
Narodni park Vikos–Aoös
Narodni park Vikos – Aoös (grško: Εθνικός Δρυμός Βίκου- ΑώουEthnikós Drymós Víkou - Aóou) je narodni park v regiji Epir na severozahodu Grčije.
Poglej Fosil in Narodni park Vikos–Aoös
Navadna čigra
Navadna čigra (znanstveno ime Sterna hirundo) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v zmernih in subarktičnih predelih Evrope, Azije in Severne Amerike, jeseni pa kot izrazita selivka zapusti gnezditveno območje ter prezimi v priobalnih tropskih in subtropskih območjih, predvsem na južni polobli.
Poglej Fosil in Navadna čigra
Navadni eland
Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.
Poglej Fosil in Navadni eland
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Fosil in Nekrilate žuželke
Neobnovljivi viri energije
Večina neobnovljivih virov energije so fosilna goriva, les,...
Poglej Fosil in Neobnovljivi viri energije
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.
Poglej Fosil in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Fosil in Noj (rod)
Nordland
Nordland (lulesamijsko Nordlánnda, južnosamijsko Nordlaante, severnosamijsko Nordlánda) je okrožje na Norveškem v regiji Severna Norveška, najmanj naseljeno od vseh 11 okrožij, meji na Troms og Finnmark na severu, Trøndelag na jugu, okrožje Norrbotten na Švedskem na vzhodu, okrožje Västerbotten na jugovzhodu in Atlantski ocean (Norveško morje) na zahodu.
Poglej Fosil in Nordland
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Fosil in Normandija
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Poglej Fosil in Novosibirski otoki
Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa
Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa je novozelandski narodni muzej v Wellingtonu.
Poglej Fosil in Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Fosil in O nastanku vrst
Oš
Oš je eno od najstarejših mest v Srednji Aziji in se nahaja na jugovzhodnem robu Ferganske doline, ob severnem vznožju gorovja Pamir-Alay v Kirgizistanu.
Poglej Fosil in Oš
Občina Jesenice
Občina Jesenice je po številu prebivalstva (dobrih 21.000) ena izmed večjih občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Fosil in Občina Jesenice
Občina Tržič
Občina Tržič je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Fosil in Občina Tržič
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Fosil in Ocean Tetida
Okameneli les
Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.
Poglej Fosil in Okameneli les
Okamnitev
Okamnelo drevesno deblo Okamnitev (s tujko petrifikacija) je način fosilizacije, pri kateri mineralne raztopine prepojijo rastlinski ali živalski odmrli organizem.
Poglej Fosil in Okamnitev
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Fosil in Oprsje
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Fosil in Ornitishiji
Ostvarji
Ostvarji (znanstveno ime Xiphosura) so starodaven red morskih členonožcev, ki jih uvrščamo med praskrluparje.
Poglej Fosil in Ostvarji
Paščipalci
Paščipalci ali psevdoškorpijoni (znanstveno ime Pseudoscorpiones) so red majhnih pajkovcev, v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Paščipalci
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Fosil in Pajki
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Fosil in Palaeoptera
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Fosil in Paleocen
Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Muzej paleontologije Egidio Feruglio (MEF, v španščini Museo Paleontológico Egidio Feruglio) je znanstvenoraziskovalni in razstavni center v mestu Trelew v Patagoniji (Argentina).
Poglej Fosil in Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Fosil in Paleontolog
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Fosil in Paleontologija
Palpigradi
Palpigradi so majhen red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 80 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Palpigradi
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Fosil in Paratetida
Pariška kotlina
Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.
Poglej Fosil in Pariška kotlina
Patagonska stepa
Patagonska stepa ali Magellanova stepa, znana tudi kot Patagonska puščava, je največja puščava v Argentini in je osma največja puščava na svetu po površini, ki zaseda 673.000 km2.
Poglej Fosil in Patagonska stepa
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Fosil in Peščenjak
Pedici
Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.
Poglej Fosil in Pedici
Pekariji
Pekariji ali svinje popkarice (znanstveno ime Tayassuidae) so družina prašičem podobnih sodoprstih kopitarjev, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki.
Poglej Fosil in Pekariji
Pelikani
Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov.
Poglej Fosil in Pelikani
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Poglej Fosil in Perutnina
Piacenza (pokrajina)
Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Fosil in Piacenza (pokrajina)
Pierre Léonard Vander Linden
Pierre Léonard Vander Linden, belgijski zdravnik in prirodoslovec, * 12. december 1797, Bruselj, Belgija, † 5. april 1831.
Poglej Fosil in Pierre Léonard Vander Linden
Pietra leccese
Pietra leccese (v salentskem narečju leccisu) je apnenčasta kamnina, ki spada v skupino laporastih kalkarenitov in izvira iz miocenskega obdobja.
Poglej Fosil in Pietra leccese
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Fosil in Pipalkarji
Placerija
Placerija (znanstveno ime Placerias) je sodila v skupino dicynodontov (skupina sesalcem podobnih plazilcev).
Poglej Fosil in Placerija
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Fosil in Plavutonožci
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Fosil in Plazilci
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Fosil in Pleistocen
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Fosil in Počasniki
Pogorje Aravali
Pogorje Aravalli je gorovje v severozahodni Indiji, ki poteka približno 670 km v jugozahodni smeri, začne se blizu Delhija, poteka skozi južno Harjano, Radžastan in konča v Ahmedabad Gudžarat.
Poglej Fosil in Pogorje Aravali
Pokljuška soteska
Galerije kraljeviča Andreja pri partizanskem prehodu v Pokljuški soteski Pokljuška soteska, tudi Soteska Ribščice je 1,5 km dolga soteska ob vzhodnem vznožju alpske planote Pokljuka nad dolino reke Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Fosil in Pokljuška soteska
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Fosil in Polži
Polhi
Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.
Poglej Fosil in Polhi
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Fosil in Polonice
Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Fosil in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Fosil in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pooglenitev
Pooglenitev ali karbonizacija je proces, v katerem ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato, nanje se nato posedajo in kopičijo različni sedimenti.
Poglej Fosil in Pooglenitev
Postosuchus
Postosuchus je bil najmogočnejši arhozaver v obdobju triasa (228-202 mil. let).
Poglej Fosil in Postosuchus
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Fosil in Prave cvrčalke
Pravilo superpozicije
Svalbardu, Norveška. Ker so kamninski sloji v svoji originalni legi, pride v veljavo pravilo superpozicije, ki pravi, da se starost kamnin z zmanjševanjem njihove globine niža. Spodaj ležeče kamnine so starejše od gornjih. Pravilo superpozicije, tudi zakon in princip superpozicije, je smernica, ki se uporablja v paleontologiji in geologiji, ter pravi, da se mlajše plasti sedimentnih kamnin vselej nalagajo na starejše.
Poglej Fosil in Pravilo superpozicije
Predalasta pljuča
Johna Henryja Comstocka Predalasta pljuča so tip dihal, kakršna imajo nekateri predstavniki pajkovcev, predvsem ščipalci in pajki.
Poglej Fosil in Predalasta pljuča
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Fosil in Predkambrij
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Fosil in Prelaz Turracher Höhe
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Fosil in Premog
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Pritlikavi listni zavrtači
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Fosil in Proterozoik
Protodonata
Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma.
Poglej Fosil in Protodonata
Pteranodon
Pteranodon (iz grščine πτερ- »krilo« in αν-οδων »brezzobi«) spada v red izumrlih letečih plazilcev.
Poglej Fosil in Pteranodon
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Fosil in Ptič neletalec
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Poglej Fosil in Ptičji pajki
Puščava Thar
Puščava Thar, znana tudi kot Velika indijska puščava, je velika, sušna regija v severozahodnem delu indijske podceline, ki tvori naravno mejo med Indijo in Pakistanom.
Poglej Fosil in Puščava Thar
Quetzalcoatlus
Quetzalcoatlus je izumrli rod pterozavrov oz.
Poglej Fosil in Quetzalcoatlus
Rajko Pavlovec
Rajko Pavlovec, slovenski geolog, paleontolog, stratigraf * 15. januar 1932, Ljubljana, † 24. avgust 2013, Ljubljana.
Poglej Fosil in Rajko Pavlovec
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Fosil in Rak (bolezen)
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Fosil in Rakava celica
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Poglej Fosil in Rebrače
Relikt (biologija)
Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.
Poglej Fosil in Relikt (biologija)
Rub al-Hali
Rub al-Hali (/ˈrʊb æl ˈkɑːli/; arabsko: ٱلرُّبْع ٱلْخَالِي (/ar.rubʕ alxaːliː/), »Prazna četrt«) je peščena puščava (peščeno morje), ki zajema večino južne tretjine Arabskega polotoka.
Poglej Fosil in Rub al-Hali
Sečuanska kotlina
Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.
Poglej Fosil in Sečuanska kotlina
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Fosil in Sedimentne kamnine
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Fosil in Sedimentologija
Serdica
Serdica je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Fosil in Serdica
Seznam mineralov v Sloveniji
Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.
Poglej Fosil in Seznam mineralov v Sloveniji
Sinornitozaver
Sinornitozaver (znanstveno ime Sinornithosaurus) je bil rod pernatih dromeozavridov iz obdobja zgodnje krede (natančneje iz zgodnjega aptija, tj. od 124-122 milijonov let), ki so prebivali na formaciji Yixian, danes Kitajska.
Poglej Fosil in Sinornitozaver
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Fosil in Sistematika
Skakači (členonožci)
Skakači (znanstveno ime Collembola) so eden od podrazredov danes živečih šesteronožnih členonožcev, ki so jih nekoč uvrščali med žuželke, vendar izsledki novejših genetskih raziskav kažejo, da žuželkam niso sorodni in tvorijo samostojno evolucijsko linijo.
Poglej Fosil in Skakači (členonožci)
Slonovi zobčki
Slonovi zobčki (znanstveno ime Scaphopoda) so majhen razred mehkužcev, v katerega uvrščamo približno 350 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Slonovi zobčki
Socka
Socka je naselje v Občini Vojnik.
Poglej Fosil in Socka
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Fosil in Sorodstvo svetivcev
Soteska Kali Gandaki
Soteska Kali Gandaki ali Andha Galči je soteska reke Kali Gandaki (ali Gandaki) v Himalaji v Nepalu.
Poglej Fosil in Soteska Kali Gandaki
Soteska Olduvai
Soteska Olduvai ali soteska Oldupai v Tanzaniji je eden najpomembnejših paleoantropoloških nahajališč na svetu; številna mesta, ki jih je izpostavila soteska, so se izkazala za neprecenljive pri nadaljnjem razumevanju zgodnje človeške evolucije.
Poglej Fosil in Soteska Olduvai
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Poglej Fosil in Spinozaver
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Fosil in Spolno razmnoževanje
Stanislav Bačar
Stanislav Bačar, slovenski naravoslovec, veteran vojne za Slovenijo, * 29. junij 1938, Dolenje, † 5. maj 2012, Ajdovščina.
Poglej Fosil in Stanislav Bačar
Stari Grad, Hvar
Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru (in poleg Hvara druga občina s statusom mesta na njem, hrv. Grad Stari Grad) v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Fosil in Stari Grad, Hvar
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Stenice
Stožčasti polž
Rod stožčastih polžev (Conus) zajema več kot 600 trenutno živečih ter fosiliziranih vrst plenilskih morskih polžev iz družine Conidae.
Poglej Fosil in Stožčasti polž
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Fosil in Stratigrafija
Subfosil
Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.
Poglej Fosil in Subfosil
Suhe južine
Suhe južine ali matije (znanstveno ime Opiliones, nekdaj Phalangida) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo okoli 6.500 danes živečih opisanih vrst, ki jih prepoznamo predvsem po zelo dolgih in tankih nogah, čeprav to ni lastnost vseh vrst.
Poglej Fosil in Suhe južine
Sveti Andrej, Moravče
Sveti Andrej je naselje v Občini Moravče.
Poglej Fosil in Sveti Andrej, Moravče
Sweet Track
Sweet Track (Sweetova pot) je starodavna pot, nasip s cesto na Somersetski ravnici blizu Glastonburyja v Angliji.
Poglej Fosil in Sweet Track
Taj Šan
Taj Šan (gora Taj, kitajsko: 泰山; pinjin Tài Shān) je gora zgodovinskega in kulturnega pomena, ki leži severno od mesta Taj'an v provinci Šandong na Kitajskem.
Poglej Fosil in Taj Šan
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Fosil in Tajnik (ptič)
Takahe
Južnootoški takahē (znanstveno ime Porphyrio hochstetteri) je neleteča močvirna vrsta ptice, ki izvira iz Nove Zelandije in je največji živeči član družine tukalic.
Poglej Fosil in Takahe
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Fosil in Takson
Talne uši
Talne uši (znanstveno ime Zoraptera, grško zor - čist + apteros - brez kril) so majhen in verjetno najslabše poznan red krilatih žuželk, katerega predstavnike uvrščamo v en sam rod, Zorotypus (razen enega fosilnega predstavnika, Xenozorotypus burmiticus), in tega v eno samo družino (Zorotypidae).
Poglej Fosil in Talne uši
Tasmanski tiger
Tasmanski tiger (znanstveno ime Thylacinus cynocephalus), tudi tasmanski volk ali tilacin, je izumrla vrsta vrečarja.
Poglej Fosil in Tasmanski tiger
Tea Kolar Jurkovšek
Tea Kolar-Jurkovšek, slovenska geologinja, * 26. avgust 1954, Litija.
Poglej Fosil in Tea Kolar Jurkovšek
Temačniki
Temačniki (znanstveno ime Solifugae) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 1000 znanih vrst, podobnih ščipalcem in pajkom, ki živijo v toplih in suhih predelih sveta.
Poglej Fosil in Temačniki
Terizinozaver
Terizinozaver (znanstveno ime Therizinosaurus, iz grščine therizo pomeni 'požeti' ali 'odsekati' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda).
Poglej Fosil in Terizinozaver
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Fosil in Tibet
Timpanalni organ
pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.
Poglej Fosil in Timpanalni organ
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Poglej Fosil in Tiranozaver
Titanoboa
Titanoboa (dobesedno »velikanski udav«) je izumrli rod kač, ki so bivale v dobi poznega paleocena pred približno 60–58 milijoni let na ozemlju današnje Kolumbije.
Poglej Fosil in Titanoboa
Topla (dolina)
Kmetija v dolini Tople Burjakov mlin Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov) Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.
Poglej Fosil in Topla (dolina)
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Fosil in Toplotna energija
Trepetavke
Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.
Poglej Fosil in Trepetavke
Triceratops
Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.
Poglej Fosil in Triceratops
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Fosil in Trilobiti
Trinaxodon
Trinaxodon (znanstveno ime Thrinaxodon) je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih plazilcev, ki so bili podobni sesalcem.
Poglej Fosil in Trinaxodon
Trinil
Trinil je ime paleoantropološkega najdišča, ki se nahaja na bregu reke Bengawan Solo na vzhodnem delu indonezijskega otoka Java.
Poglej Fosil in Trinil
Trinilski tiger
Trinilski tiger (znanstveno ime Panthera tigris trinilensis) je izumrla podvrsta tigra, ki je verjetno izumrla pred cca 50.000 leti.
Poglej Fosil in Trinilski tiger
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Fosil in Trobčarji
Tuatara
Tuatara (znanstveno ime Sphenodon) je edina preživela predstavnica starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživeli pred 200 milijoni let.
Poglej Fosil in Tuatara
Tunjiška Mlaka
Tunjiška Mlaka je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Fosil in Tunjiška Mlaka
Tunjice
Tunjice so naselje, ki spada pod občino Kamnik.
Poglej Fosil in Tunjice
Turkansko jezero
Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji.
Poglej Fosil in Turkansko jezero
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Fosil in Turkiz
Ulan Bator
Ulan Bator (- Ulanbaataar ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - Ulaγanbaγatur, dobesedno »Rdeči heroj«) je glavno mesto Mongolije in s 1,3 milijona prebivalcev (podatek za leto 2013) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno nomadski.
Poglej Fosil in Ulan Bator
Umetnost srednjega paleolitika
Najzgodnejši nesporni dokazi prazgodovinske umetnosti datirajo v mlajši paleolitik pred približno 50.000 do 40.000 leti.
Poglej Fosil in Umetnost srednjega paleolitika
Vače
Vače so kraj v Občini Litija.
Poglej Fosil in Vače
Võrtsjärv
Võrtsjärv (Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².
Poglej Fosil in Võrtsjärv
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Poglej Fosil in Veliki tektonski jarek
Venta
Venta (livonsko Vǟnta joug) je reka, ki izvira na severozahodu Litve in teče proti severu, preko pokrajine Kurlandije na zahodu Latvije do izliva v Baltsko morje pri kraju Ventspils.
Poglej Fosil in Venta
Villa de Leyva
Villa de Leyva, imenovana tudi Villa de Leiva, je turistično kolonialno mesto in občina v provinci Ricaurte, ki je del departmaja Boyacá v Kolumbiji.
Poglej Fosil in Villa de Leyva
Vindhya
Pogorje Vindhya (znano tudi kot Vindhyačal) (izgovarja se) je zapletena, prekinjena veriga gorskih grebenov, hribov, visokogorja in pobočij planot v zahodni in srednji Indiji.
Poglej Fosil in Vindhya
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Vitičnjaki
Volemija
Volemija (znanstveno ime Wollemia nobilis) je rod iglavcev iz družine Araucariaceae, ki kot endemit uspeva v Avstraliji.
Poglej Fosil in Volemija
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Fosil in Vrečarji
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Fosil in Wales
William Smith
William Smith, angleški geolog, * 23. marec 1769, Churchill, Oxfordshire, Oxfordshire, Združeno kraljestvo, † 28. avgust 1839, Northampton.
Poglej Fosil in William Smith
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Fosil in Zagros
Zajedavske stenice
Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.
Poglej Fosil in Zajedavske stenice
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Fosil in Zalubniki
Zarka (reka)
Reka Zarka je drugi največji pritok spodnjega toka reke Jordan, za reko Jarmuk.
Poglej Fosil in Zarka (reka)
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Fosil in Zavrishiji
Zbirateljstvo
Zbirateljstvo, s tujko kolekcionarstvo, je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov, društev in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem raznih zbirk predmetov, umetniških del ali primerkov fosilov, mineralov, kamnin iz narave.
Poglej Fosil in Zbirateljstvo
Zelandija (mikrocelina)
Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.
Poglej Fosil in Zelandija (mikrocelina)
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Fosil in Zemlja
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Fosil in Zgodovina biologije
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Fosil in Zgodovina geografije
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Fosil in Zgodovina Japonske
Zgodovina odkrivanja dinozavrov
Fosile dinozavrov so ljudje poznali že tisočletja, niso pa vedeli, za kaj gre v resnici.
Poglej Fosil in Zgodovina odkrivanja dinozavrov
Zober
Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.
Poglej Fosil in Zober
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Fosil in Zunanji skelet
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Fosil in 1994
2010 v znanosti
Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2010.
Poglej Fosil in 2010 v znanosti
Prav tako znan kot Fosili, Fosilija, Fosilizacija, Fosilni ostanek, Karakteristična okamnina, Okamenevanje, Okamenina, Okamnina, Petrefakt, Vodilni fosil, Značilni fosil.
, Ceratozaver, Charles Darwin, Dalanzadgad, David Attenborough, Devon (geološka doba), Dinozavri, Diplodok, Dolina Triglavskih jezer, Dordogne (reka), Dovžanova soteska, Dragutin Gorjanović-Kramberger, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Ebenovec, Eduard Mörike, Emanuel Mendez da Costa, Enakokrili kačji pastirji, Eocen, Epiornis, Evolucija, Evolucija ptic, Evolucijska biologija, Evrazijski šakal, Fanerozoik, Ferganosuchus, Fitzroya cupressoides, Fluorjev test, Fosilni hrast, Fosilno najdišče Vajndol, Francesco Cetti, Francisco Moreno, Frankovska, Frankovska Švica, Fred Bahovec, Fred Hoyle, Fruška gora, Gangeški delfin, Gargano, Genetika, Geografija Švice, Geografija Rusije, Geografija Tibeta, Geološka časovna lestvica, Geologija, Geologija Islandije, Geopark Bryn Gwyn, Geopestrost, Ginkovci, Glastonbury Tor, Gliste, Golosemenke, Grivasta podgana, Gruzija, Hadar, Hastings, Henrik Freyer, Heterosporija, Hippocampus sarmaticus, Hippocampus slovenicus, Hoacin, Holocen, Holostei, Homo erectus, Hrvaška, Incertae sedis, Inia araguaiaensis, Iridescenca, Janez Zajec (naravoslovec), Javorniški Rovt, Jean-André Deluc, Jezik (sredstvo sporazumevanja), John Latham (prirodoslovec), Joseph Anton Nagel, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južnoafriški gepard, Julijske Alpe, Jura, Kambrij, Kamnolom dinozavrov Altamura, Kaparji, Karnijske Alpe, Karnotaver, Katran, Kavkaška regija, Kazuarji, Kenija, Kerala, Kerman, Klopi, Koala, Kokrica, Komarji, Končni bič, Konji, Konkrecija, Koobi Fora, Krajina in reka Miruša, Krajinski park Zgornja Idrijca, Krapina, Kratkotipalčnice, Kreda, Kreda (mineral), Krf, Kroženje kisika, Krstilnica v Parmi, Ksilem, Kuclerjev kamnolom, Labirintozobci, Lazarski takson, Ledeni pokrov, Ledine, Lepenci, Leptostraki, Life on Earth (TV serija), Lignji, Lombardija, Louis Leakey, Louis-Jean-Marie Daubenton, Lucy in the Sky with Diamonds, Luzon, Mali škržatki, Mario Pleničar, Megalodon, Mehkužci, Melanezijci, Melanosom, Metuljčnice, Metulji, Meuse, Mišaki, Mikroplankton, Monoplakofori, Montmartre, Morske zvezde, Moslavačka gora, Motnik, Mravlje, Mumija, Mumija (razločitev), Muzej Patagonije Francisco Moreno, Načelo povprečnosti, Nacionalni muzej Irana, Naravni deželni park Lessinia, Naravni spomenik, Narmada, Narodni park in rezervat Denali, Narodni park okameneli gozd Jaramillo, Narodni park Torres del Paine, Narodni park Tsimanampetsotsa, Narodni park Vikos–Aoös, Navadna čigra, Navadni eland, Nekrilate žuželke, Neobnovljivi viri energije, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Noj (rod), Nordland, Normandija, Novosibirski otoki, Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa, O nastanku vrst, Oš, Občina Jesenice, Občina Tržič, Ocean Tetida, Okameneli les, Okamnitev, Oprsje, Ornitishiji, Ostvarji, Paščipalci, Pajki, Palaeoptera, Paleocen, Paleontološki muzej Egidio Feruglio, Paleontolog, Paleontologija, Palpigradi, Paratetida, Pariška kotlina, Patagonska stepa, Peščenjak, Pedici, Pekariji, Pelikani, Perutnina, Piacenza (pokrajina), Pierre Léonard Vander Linden, Pietra leccese, Pipalkarji, Placerija, Plavutonožci, Plazilci, Pleistocen, Počasniki, Pogorje Aravali, Pokljuška soteska, Polži, Polhi, Polonice, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pooglenitev, Postosuchus, Prave cvrčalke, Pravilo superpozicije, Predalasta pljuča, Predkambrij, Prelaz Turracher Höhe, Premog, Pritlikavi listni zavrtači, Proterozoik, Protodonata, Pteranodon, Ptič neletalec, Ptičji pajki, Puščava Thar, Quetzalcoatlus, Rajko Pavlovec, Rak (bolezen), Rakava celica, Rebrače, Relikt (biologija), Rub al-Hali, Sečuanska kotlina, Sedimentne kamnine, Sedimentologija, Serdica, Seznam mineralov v Sloveniji, Sinornitozaver, Sistematika, Skakači (členonožci), Slonovi zobčki, Socka, Sorodstvo svetivcev, Soteska Kali Gandaki, Soteska Olduvai, Spinozaver, Spolno razmnoževanje, Stanislav Bačar, Stari Grad, Hvar, Stenice, Stožčasti polž, Stratigrafija, Subfosil, Suhe južine, Sveti Andrej, Moravče, Sweet Track, Taj Šan, Tajnik (ptič), Takahe, Takson, Talne uši, Tasmanski tiger, Tea Kolar Jurkovšek, Temačniki, Terizinozaver, Tibet, Timpanalni organ, Tiranozaver, Titanoboa, Topla (dolina), Toplotna energija, Trepetavke, Triceratops, Trilobiti, Trinaxodon, Trinil, Trinilski tiger, Trobčarji, Tuatara, Tunjiška Mlaka, Tunjice, Turkansko jezero, Turkiz, Ulan Bator, Umetnost srednjega paleolitika, Vače, Võrtsjärv, Veliki tektonski jarek, Venta, Villa de Leyva, Vindhya, Vitičnjaki, Volemija, Vrečarji, Wales, William Smith, Zagros, Zajedavske stenice, Zalubniki, Zarka (reka), Zavrishiji, Zbirateljstvo, Zelandija (mikrocelina), Zemlja, Zgodovina biologije, Zgodovina geografije, Zgodovina Japonske, Zgodovina odkrivanja dinozavrov, Zober, Zunanji skelet, 1994, 2010 v znanosti.