Kazalo
85 odnosi: Ajnštajnijeve anorganske spojine, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkan, Amfibol, Anion, Anorganska kemija, Antiseptik, Astat, Atakamit, Atomski polmer, Železo, Berkelijeve anorganske spojine, Blok p, Borova skupina, Brom, Cinkov prah, Dioksini, Dušikova kislina, Dvoatomna molekula, Elektrofilna adicija, Elektronegativnost, Eten, Fermijeve anorganske spojine, Fluor, Fluorjeve anorganske spojine, Friderik Pregl, Funkcionalna skupina, Giulio Natta, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Grafit, Grignardova reakcija, Halit, Imid, Indij, Ionska spojina, Ionska vez, Jod, Kalifornijeve anorganske spojine, Karbokation, Karboksilna kislina, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kirijeve anorganske spojine, Kislina, Klor, Klorove anorganske spojine, Lantan, Lavrencijeve anorganske spojine, Ledeniško jezero, ... Razširi indeks (35 več) »
Ajnštajnijeve anorganske spojine
Iskanje ajnštajnijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Ajnštajnijeve anorganske spojine
Alifatska spojina
Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.
Poglej Halogen in Alifatska spojina
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Halogen in Alkalijska kovina
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Halogen in Alkan
Amfibol
Amfibol (edenit) iz Bancrofta, Hastings County, Ontario, Kanada;velikost vzorca: 2,2 × 1,9 × 1,1 cm Struktura amfibolov: dvojna veriga tetraedrov SiO4 Amfiboli so pomembna skupina kamninotvornih, običajno temno obarvanih inosilikatnih mineralov.
Poglej Halogen in Amfibol
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Halogen in Anion
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Halogen in Anorganska kemija
Antiseptik
Antiséptik je učinkovina, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje.
Poglej Halogen in Antiseptik
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Halogen in Astat
Atakamit
Čilenski atakamit Atacamit je mineral iz skupine halogenidov.
Poglej Halogen in Atakamit
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Halogen in Atomski polmer
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Halogen in Železo
Berkelijeve anorganske spojine
Berkelij naj bi tvoril binarne spojine – halide, okside, halidne komplekse, halkide in pniktide.
Poglej Halogen in Berkelijeve anorganske spojine
Blok p
right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.
Poglej Halogen in Blok p
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Halogen in Borova skupina
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Halogen in Brom
Cinkov prah
Cinkov prah je snov sivo-modre barve, ki obstaja v obliki prahu, pudra ali moke.
Poglej Halogen in Cinkov prah
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Halogen in Dioksini
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Halogen in Dušikova kislina
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Halogen in Dvoatomna molekula
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Halogen in Elektrofilna adicija
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Halogen in Elektronegativnost
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Halogen in Eten
Fermijeve anorganske spojine
Iskanje fermijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Fermijeve anorganske spojine
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Halogen in Fluor
Fluorjeve anorganske spojine
Fluor je halogen in tako kot vsi halogeni tvori ogromno spojin.
Poglej Halogen in Fluorjeve anorganske spojine
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Halogen in Friderik Pregl
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Halogen in Funkcionalna skupina
Giulio Natta
Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.
Poglej Halogen in Giulio Natta
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Halogen in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Halogen in Grafit
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Halogen in Grignardova reakcija
Halit
Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč.
Poglej Halogen in Halit
Imid
Splošna struktura imida Imíd je v organski kemiji funkcionalna skupina, sestavljena iz dveh acilnih skupin, povezanih preko dušika.
Poglej Halogen in Imid
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Halogen in Indij
Ionska spojina
Ionska spojina je snov, ki je sestavljena iz pozitivnih delcev (kationov) in negativnih delcev (anionov).
Poglej Halogen in Ionska spojina
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Halogen in Ionska vez
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Halogen in Jod
Kalifornijeve anorganske spojine
Kalifornij tvori binarne spojine – halide, okside, halidne komplekse, halkide in pniktide.
Poglej Halogen in Kalifornijeve anorganske spojine
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Halogen in Karbokation
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Halogen in Karboksilna kislina
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Halogen in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Halogen in Kemijski element
Kirijeve anorganske spojine
Iskanje kirijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Kirijeve anorganske spojine
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Halogen in Kislina
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Halogen in Klor
Klorove anorganske spojine
Klor je halogen in kot vsi halogeni tvori ogromno spojin.
Poglej Halogen in Klorove anorganske spojine
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Halogen in Lantan
Lavrencijeve anorganske spojine
Iskanje lavrencijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Lavrencijeve anorganske spojine
Ledeniško jezero
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.
Poglej Halogen in Ledeniško jezero
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Halogen in Lipid
Melvin Calvin
Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.
Poglej Halogen in Melvin Calvin
Mendelevijeve anorganske spojine
Iskanje mendelevijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Mendelevijeve anorganske spojine
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Halogen in Mineral
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Halogen in Molekularna geometrija
Molekulski kristal
Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.
Poglej Halogen in Molekulski kristal
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Halogen in Neodim
Nobelijeve anorganske spojine
Iskanje nobelijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Halogen in Nobelijeve anorganske spojine
Normativna mineralogija
Normativna mineralogija je geokemijski izračun celotne geokemije vzorca kamnine, iz katerega se po načelih geokemije določi idealizirano mineralogijo kamnine.
Poglej Halogen in Normativna mineralogija
Obstojno organsko onesnaževalo
Obstojna organska onesnaževala (znana tudi pod angleškim izrazom Persistent Organic Pollutants, POP) so organske spojine z negativnim vplivom na okolje in človeško zdravje, ki so odporne na razgradnjo z naravnimi kemičnimi, biološkimi in fotolitičnimi procesi v okolju.
Poglej Halogen in Obstojno organsko onesnaževalo
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Halogen in Oganeson
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Halogen in Ogljikova skupina
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Halogen in Oksid
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Halogen in Organska kemija
Pentaeritritol
Pentaeritritol je organska spojina s kemijsko formulo, ki spada med polivalentne alkohole – poliole.
Poglej Halogen in Pentaeritritol
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Halogen in Periodni sistem elementov
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Halogen in Požar
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Halogen in Pravilo okteta
Propanoli
2-propanol je dobro čistilno sredstvo za čiščenje velikih površin in lepil.
Poglej Halogen in Propanoli
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Halogen in Rutenij
Selenova kislina
Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.
Poglej Halogen in Selenova kislina
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Halogen in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kislin
Seznam kislin.
Poglej Halogen in Seznam kislin
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Halogen in Silicij
Skarn
ZDA) Skarn v polarizirani svetlovi Roženec Skarn je star švedski rudarski izraz za silikatno jalovino (amfibol, piroksen, granat itd.) v nekaterih železovih rudah in sulfidnih skladih iz arhaika, predvsem tisto, ki je nastala iz apnenca in dolomita.
Poglej Halogen in Skarn
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Halogen in Skupina periodnega sistema
Strunzova klasifikacija
Strunzova klasifikacija je sistem za kategorizacijo mineralov, ki temelji na njihovi kemični sestavi.
Poglej Halogen in Strunzova klasifikacija
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Halogen in Tenes
Titanova skupina
4.
Poglej Halogen in Titanova skupina
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Halogen in Triacilglicerol
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Halogen in Tulij
Umetna svetloba
Umetna svetloba Umetna svetloba oz.
Poglej Halogen in Umetna svetloba
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Halogen in Valenca
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Halogen in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Halogen in Zlato
Prav tako znan kot Element 17. skupine, Fluorova skupina, Halogeni, Halogeni elementi, Halogeni plini, Halogenid.