Kazalo
41 odnosi: Artefakt, Baker, Basel, Bischofshofen, Blagovna znamka, Breza, Bron, Bronasta doba, Cornwall, Dunaj, Gomilno grobišče, Gostosevci, Intarzija, Karpati, Köln, København, Klorovodikova kislina, Kositer, Leipzig, Luna, Mannheim, Mavrica, Meč, Megalit, Mrk, Nemčija, Neolitik, Regensburg, Register svetovnega spomina, Rimska cesta (galaksija), Saška - Anhalt, Seč, Sekira, Sončev obrat, Sonce, Stonehenge, Trundholmska sončna kočija, Unjetiška kultura, Vesolje, Zlato, Zvezda.
Artefakt
Artefákt (iz latinske fraze arte factum: ars »znanje, spretnost« + facere »izdelati«) je »nekaj narejeno ali mu je dal obliko človek, kot predmet ali umetniško delo, posebej predmet arheološkega pomena«.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Artefakt
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Baker
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Basel
Bischofshofen
Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Bischofshofen
Blagovna znamka
Blagóvna známka (trademark ali trade-mark) je pravica industrijske lastnine, s katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov (objekt varstva), ki jih je mogoče grafično prikazati in ki v gospodarskem prometu omogočajo razlikovanje blaga oziroma storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Blagovna znamka
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Breza
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Bron
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Bronasta doba
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Cornwall
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Dunaj
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Gomilno grobišče
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Gostosevci
Intarzija
Geometrične figure (1537), intarzija delo fra Damiano da Bergamo; Muzej bazilike Saint Dominic, Bologna, Italija Intarzija je okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Intarzija
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Karpati
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Köln
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in København
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Klorovodikova kislina
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Kositer
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Leipzig
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Luna
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Mannheim
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Mavrica
Meč
Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Meč
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Megalit
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Mrk
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Nemčija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Neolitik
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Regensburg
Register svetovnega spomina
Register svetovnega spomina je imenik kot del programa Memory of the World, ki ga je UNESCO ustanovil leta 1992, »da bi se ohranila dokumentarna dediščina človeštva«.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Register svetovnega spomina
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Rimska cesta (galaksija)
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Saška - Anhalt
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Seč
Sekira
Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Sekira
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Sončev obrat
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Sonce
Stonehenge
Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Stonehenge
Trundholmska sončna kočija
Trundholmska sončna kočija (dansko: Solvognen) je artefakt iz pozno nordijske bronaste dobe, ki so ga odkrili na Danskem.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Trundholmska sončna kočija
Unjetiška kultura
Unjetiška kultura (češko Únětická kultura, nemško Aunjetitzer Kultur, poljsko Kultura unietycka) je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300—1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Unjetiška kultura
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Vesolje
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Zlato
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Nebesni disk iz Nebre in Zvezda