OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 801 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Abraham Fjodorovič Joffe, Abraham Zacuto, Absolutni izsev, Abul Vefa, Ad Astra: Pot do zvezd, Adam Johann von Krusenstern, Adrasteja (luna), Adriaan Metius, Adrien Auzout, Aglaonike, Agripa (astronom), Ahondrit, Al-Bitrudži, Al-Fargani, Al-Makrizi, Al-Zarkali, Alan Bartlett Shepard mlajši, Albatani, Albedo, Albert Abraham Michelson, Albert Marth, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Aleksander Mihajlovič Butlerov, Aleksej Arhipovič Leonov, Alexis Claude Clairaut, Alexis Thérèse Petit, Alfonzove tablice, Alfred Harrison Joy, Alfred Lothar Wegener, Ali Kušči, Alkimija, Allan Rex Sandage, Almagest, Alpe, Aluminij, Alvan Clark, Alvan Graham Clark, Amédée Mouchez, Amedeo Avogadro, Amundsenov krater, Anaksimander, Anaksimen, Anders Celsius, Anders Johan Lexell, Anders Jonas Ångström, Anderson Mesa, André-Louis Danjon, Andrew Claude de la Cherois Crommelin, ... Razširi indeks (751 več) » « Shrink indeks

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Poglej Luna in Abdurahman Ali Sufi

Abraham Fjodorovič Joffe

Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Luna in Abraham Fjodorovič Joffe

Abraham Zacuto

Abraham Zacuto, portugalski astronom, astrolog, matematik in zgodovinar, * 1450, Salamanca, Španija, † 1510, Damask, Sirija.

Poglej Luna in Abraham Zacuto

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Luna in Absolutni izsev

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Luna in Abul Vefa

Ad Astra: Pot do zvezd

Ad Astra: Pot do zvezd (v izvirniku Ad Astra) je ameriški znanstvenofantastični film producenta in režiserja Jamesa Graya, ki je izšel jeseni 2019 v distribuciji 20th Century Fox.

Poglej Luna in Ad Astra: Pot do zvezd

Adam Johann von Krusenstern

Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.

Poglej Luna in Adam Johann von Krusenstern

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Luna in Adrasteja (luna)

Adriaan Metius

Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.

Poglej Luna in Adriaan Metius

Adrien Auzout

Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.

Poglej Luna in Adrien Auzout

Aglaonike

Aglaonike (Aglaoníke) starogrška astronomka, * 2. stoletje pr. n. št..

Poglej Luna in Aglaonike

Agripa (astronom)

Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.

Poglej Luna in Agripa (astronom)

Ahondrit

Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.

Poglej Luna in Ahondrit

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Luna in Al-Bitrudži

Al-Fargani

Abu al-'Abbas Ahmad (Ahmed) ibn Mohamed ben Ketir al-Fargani (Afergani, el-Fergani, arabsko أبو العبّاس أحمد بن محمد بن كثير الفرغاني, (Alfragani, Alfergani)), arabski astronom, * okoli 805, Fargana, pokrajina Transoksanija, † okoli 880.

Poglej Luna in Al-Fargani

Al-Makrizi

Al-Makrizi, arabski kronist, * 1364, Kairo, Egipt, † 1442, Kairo, Egipt.

Poglej Luna in Al-Makrizi

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Luna in Al-Zarkali

Alan Bartlett Shepard mlajši

Alan Bartlett Shepard mlajši, ameriški pomorski častnik, admiral, vojaški pilot, preizkusni pilot in astronavt, * 18. november 1923, East Derry, New Hampshire, ZDA, † 21. julij 1998, Monterey, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Alan Bartlett Shepard mlajši

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Luna in Albatani

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Luna in Albedo

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Albert Abraham Michelson

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Luna in Albert Marth

Aleksander Aleksandrovič Fridman

Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Poglej Luna in Aleksander Aleksandrovič Fridman

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Luna in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Mihajlovič Butlerov

Aleksander Mihajlovič Butlerov, ruski kemik, * 15. september (3. september, ruski koledar) 1828, Čistopolj, Kazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. avgust (5. avgust) 1886, Butlerovka, Kazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Aleksander Mihajlovič Butlerov

Aleksej Arhipovič Leonov

Aleksej Arhipovič Leonov, ruski vojaški pilot, kozmonavt, generalmajor letalstva in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 30. maj 1934, vas Listvjanka, Tusilski rajon, Zahodnosibirski kraj, Sovjetska zveza (danes Kemerovska oblast, Rusija), † 11. oktober 2019, Moskva.

Poglej Luna in Aleksej Arhipovič Leonov

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Luna in Alexis Claude Clairaut

Alexis Thérèse Petit

Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Alexis Thérèse Petit

Alfonzove tablice

Alfonzove tablice Alfonzove ali Alfonzinske astronomske tablice (špansko Tablas Alfonsíes, latinsko Tabulae Alphonsinae), včasih tudi tabele, so vsebovale podatke za izračun položaja Sonca, Lune in planetov glede na zvezde stalnice.

Poglej Luna in Alfonzove tablice

Alfred Harrison Joy

Alfred Harrison Joy, ameriški astronom, * 23. september 1882, Greenville, Illinois, ZDA, † 18. april 1973, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Alfred Harrison Joy

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Poglej Luna in Alfred Lothar Wegener

Ali Kušči

Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.

Poglej Luna in Ali Kušči

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Luna in Alkimija

Allan Rex Sandage

Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.

Poglej Luna in Allan Rex Sandage

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Luna in Almagest

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Luna in Alpe

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Luna in Aluminij

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Luna in Alvan Clark

Alvan Graham Clark

Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Luna in Alvan Graham Clark

Amédée Mouchez

‎‎ Amédée Ernest Barthélemy Mouchez, francoski admiral, astronom in geodet, * 24. avgust 1821, Madrid, Španija, † 29. junij 1892 Wissous, Seine-et-Oise, Francija.

Poglej Luna in Amédée Mouchez

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Luna in Amedeo Avogadro

Amundsenov krater

Amundsenov krater je velik udarni krater s premerom 103,39 km blizu Luninega južnega tečaja.

Poglej Luna in Amundsenov krater

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Luna in Anaksimander

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Poglej Luna in Anaksimen

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Luna in Anders Celsius

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Anders Johan Lexell

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Luna in Anders Jonas Ångström

Anderson Mesa

Anderson Mesa je postaja Observatorija Lowell (uradni naziv Lowell Observatory, Anderson Mesa Station; koda IAU 688), v kateri se nahaja več daljnogledov.

Poglej Luna in Anderson Mesa

André-Louis Danjon

André-Louis Danjon, francoski astronom, * 6. april 1890, Caen, Francija, † 21. april 1967, Suresnes, Francija.

Poglej Luna in André-Louis Danjon

Andrew Claude de la Cherois Crommelin

Andrew Claude de la Cherois Crommelin, angleški astronom, * 6. februar 1865, Cherois, Šampanja-Ardeni, Francija, † 20. september 1939.

Poglej Luna in Andrew Claude de la Cherois Crommelin

Andrija Mohorovičić

Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Luna in Andrija Mohorovičić

Annibale de Gasparis

Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.

Poglej Luna in Annibale de Gasparis

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Luna in Annie Jump Cannon

Anortit

Anortit ja kalcijev končni člen niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev s kemijsko formulo CaAl2Si2O8.

Poglej Luna in Anortit

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Luna in Antares

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Poglej Luna in Antične rimske merske enote

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Luna in Antimaterija

Antonie Pannekoek

Antonie (Anton) Pannekoek, nizozemski astronom in sociolog, * 2. januar 1873, Vaassen, Nizozemska, † 28. april 1960, Wageningen, Nizozemska.

Poglej Luna in Antonie Pannekoek

Anunaki

Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.

Poglej Luna in Anunaki

Apollo 1

North American Apollo 1 je uradno ime za načrtovano vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Luna in Apollo 1

Apollo 10

Lunani modul med spajanjem s Komandnim 16 km po vzletu z Lune Apollo 10 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Luna in Apollo 10

Apollo 11

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Poglej Luna in Apollo 11

Apollo 8

Izstrelitev Apolla 8 Apollo 8, ki so ga izstrelili 21. decembra 1968, je bila druga vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Luna in Apollo 8

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Poglej Luna in Apsidna precesija

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Luna in Apsidna točka

Ares V

Ares-V Februar 2008 Ares V Ares V (v preteklosti znana kot Cargo Launch Vehicle-CaLV) je bila predlagana supertežka nosilna raketa programa Consetallation, ki so ga pozneje preklicali in s tem tudi raketi Ares V in Ares I. Obe raketi sta bili poimenovani po grškem bogu vojne Aresu.

Poglej Luna in Ares V

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Luna in Argument periapside

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Luna in Arhimed

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Luna in Aristarh

Aristarh Apolonovič Belopolski

Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Luna in Aristarh Apolonovič Belopolski

Aristil

Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.

Poglej Luna in Aristil

Artemida

Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.

Poglej Luna in Artemida

Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers

Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers, nemški astronom, * 12. september 1838, Göttingen, Hannover, † 24. januar 1915, Berlin-Lichterfelde.

Poglej Luna in Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Luna in Arthur Stanley Eddington

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Luna in Asaph Hall

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Luna in Asteroid

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Luna in Astrolab

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Poglej Luna in Astrološki simboli

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Luna in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Luna in Astronomska enota

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Poglej Luna in Astronomska konstanta

Astronomski algoritem

Astronomski algoritmi so algoritmi, ki se uporabljajo za izračunavanje efemerid, koledarjev in položajev (recimo v nebesni navigaciji ali satelitski navigaciji).

Poglej Luna in Astronomski algoritem

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Poglej Luna in Astronomski simbol

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Luna in Astronomsko telo

Atiški koledar

Atiški oziroma starogrški koledar temelji na dobi olimpijad, ki je v uporabi od prvih olimpijskih iger v peloponeškem mestu Olimpija 1. julija 776 pr. n. št. (Glej olimpijska doba).

Poglej Luna in Atiški koledar

Atlas (luna)

Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Poglej Luna in Atlas (luna)

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Luna in August Ferdinand Möbius

August Kopff

August Kopff, nemški astronom, * 5. februar, 1882, Heidelberg, Nemčija, † 25. april 1960, Heidelberg, Nemčija Njemu v čast so poimenovali asteroid 1631 Kopff in krater na Luni.

Poglej Luna in August Kopff

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Luna in Augustin Louis Cauchy

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Luna in Avtolik

Ščip (Luna)

accessdate.

Poglej Luna in Ščip (Luna)

Življenje v oceanih

Nekateri deli oceanov so skoraj mrtvi, ponekod pa živi več živali kot kjerkoli drugje na planetu.

Poglej Luna in Življenje v oceanih

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Luna in Časovni pregled astronomije

Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.

Poglej Luna in Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko: Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko.

Poglej Luna in Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Poglej Luna in Édouard Albert Roche

Édouard Benjamin Baillaud

Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.

Poglej Luna in Édouard Benjamin Baillaud

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Luna in Évariste Galois

Bailyjevi biseri

Bailyjevi biseri Bailyevi biseri (tudi diamantni prstani) so pojav, pri katerem se na fotografiji sončevega mrka zaradi negladkega luninega limba vidi različno velike snope svetlobe.

Poglej Luna in Bailyjevi biseri

Bart Jan Bok

Bart Jan Bok, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. april 1906, Hoorn, Nizozemska, † 5. avgust 1983, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Luna in Bart Jan Bok

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.

Poglej Luna in Berosus

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Poglej Luna in Bertil Lindblad

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Poglej Luna in Bibavica

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Poglej Luna in Blizuzemeljski asteroid

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Poglej Luna in Božanska komedija

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Luna in Bolometer

Bombardiranje Dresdna

Porušeno središče mesta Dresden, glavno mesto nemške zvezne dežele Saške, sta Britansko kraljevo vojno letalstvo (RAF) in Ameriško vojno letalstvo bombardirali 13., 14. in 15. februarja 1945.

Poglej Luna in Bombardiranje Dresdna

Bondov albedo

Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).

Poglej Luna in Bondov albedo

Boris Petrovič Gerasimovič

Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Luna in Boris Petrovič Gerasimovič

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Poglej Luna in Bortleova lestvica

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Luna in Brahmagupta

Budha

Budha Budha je v hindujski mitologiji ime za planet Merkur, sina Chandre (Lune).

Poglej Luna in Budha

C/2012 S1 (ISON)

ISON, kot ga je posnel vesoljski teleskop Hubble med 10. in 11. aprilom 2013 C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21.

Poglej Luna in C/2012 S1 (ISON)

Calcalong Creek (meteorit)

Meteorit Calcalong Creek je prvi luneit, ki je bil najden zunaj Antarktike.

Poglej Luna in Calcalong Creek (meteorit)

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Carl Friedrich Gauss

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Poglej Luna in Carl Keenan Seyfert

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Luna in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Caroline Lucretia Herschel

Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka, * 16. marec 1750, Hannover, † 9. januar 1848, Hannover.

Poglej Luna in Caroline Lucretia Herschel

Cassini

Cassini je bil priimek več ljudi.

Poglej Luna in Cassini

Catherine Wolfe Bruce

Catherine Wolfe Bruce, ameriška človekoljubka, * 22. januar 1816, New York, ZDA, † 13. marec 1900, New York.

Poglej Luna in Catherine Wolfe Bruce

Cerithidea decollata

Cerithidea decollata je vrsta polža iz družine Potamididae, ki živi v gozdovih mangrov ob zahodnih obalah Indijskega oceana - v Tanzaniji, Keniji, in sosednjih državah, najpogosteje v bližini drevesa Avicennia marina.

Poglej Luna in Cerithidea decollata

Charles Babbage

Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.

Poglej Luna in Charles Babbage

Charles Greeley Abbot

Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.

Poglej Luna in Charles Greeley Abbot

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Poglej Luna in Charles Hermite

Charles Hitchcock Adams

Charles Hitchcock Adams, ameriški ljubiteljski astronom, * 25. maj 1868, Belmont, Kalifornija, ZDA, † 8. avgust 1951, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Charles Hitchcock Adams

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Poglej Luna in Charles Malapert

Charles-Eugène Delaunay

Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.

Poglej Luna in Charles-Eugène Delaunay

Chester Burleigh Watts

Chester Burleigh Watts, ameriški astronom, * 27. oktober 1889, Winchester, Indiana, ZDA, † 17. julij 1971.

Poglej Luna in Chester Burleigh Watts

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Luna in Christiaan Huygens

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Luna in Christoph Scheiner

Christopher Clavius

Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.

Poglej Luna in Christopher Clavius

Cirostratus

Cirostratus Cirostratusi (cs) so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov.

Poglej Luna in Cirostratus

Cukijomi

Tempelj v Kjotu, posvečen Cukijomiju Tsukuyomi (znan tudi kot Cukijomi) je v japonski mitologiji bog lune in brat Susanovo in Amaterasu.

Poglej Luna in Cukijomi

Dažbog

Dažbog (tudi Daždbog, Dabog, Dašuba, Dašb) je slovansko sončno božanstvo, ki v ruski tradiciji nastopa kot prednik Rusov.

Poglej Luna in Dažbog

DAG400 (meteorit)

Meteorit Dar al-Gani 400 ali DAG 400 je luneit, ki je na Zemljo padel 10. marca 1998 v Libiji na področju Dar al_Gani (centralna Libija).

Poglej Luna in DAG400 (meteorit)

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Daniel Kirkwood

Danjonova lestvica

Dva popolna lunina mrka leta 2003. Njuni oceni po Danjonovi lestvici sta približno 2 (levo) in 4 (desno). Danjonova lestvica je lestvica za določanje temine Lune med popolnim luninim mrkom s petimi stopnjami.

Poglej Luna in Danjonova lestvica

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Poglej Luna in David Fabricij

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Luna in David Gill

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Poglej Luna in De revolutionibus orbium coelestium

December 2006

* Državni zbor je na predlog vlade razrešil ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.

Poglej Luna in December 2006

Deseti brat (opera)

Deseti brat je slovenska opera v treh dejanjih (petih slikah) skladatelja Mirka Poliča.

Poglej Luna in Deseti brat (opera)

Diana

Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.

Poglej Luna in Diana

Diapir

Rayleigh–Taylorjevo nestabilnost - vrsto diapirizma, v katarem so tektonski pritiski majhni. Geološki presek nemškega severozahodnega bazena (Ostfriesland-Nordheide). Solne kupole so predrle mlajše geološke sklade in se pomaknile v bližino zemeljske površine.

Poglej Luna in Diapir

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Poglej Luna in Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Poglej Luna in Diona (luna)

Dirk Brouwer

Dirk Brouwer, nizozemsko-ameriški astronom in geofizik, * 1. september 1902, Rotterdam, Nizozemska, † 31. januar 1966, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Luna in Dirk Brouwer

Domenico Maria de Novara

Domenico Maria de Novara da Ferrara, italijanski astronom in astrolog, * 1454, Ferrara, Italija, 1504, Bologna, Italija.

Poglej Luna in Domenico Maria de Novara

Drakonski mesec

Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.

Poglej Luna in Drakonski mesec

Drakonsko leto

Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.

Poglej Luna in Drakonsko leto

Družina Baptistina

Družina Baptistina je družina asteroidov.

Poglej Luna in Družina Baptistina

Družina trka

Družina trka (tudi kolizijska družina) je v astronomiji skupina teles, ki imajo skupen izvor.

Poglej Luna in Družina trka

Duke Nukem 3D

Duke Nukem 3D je prvoosebna strelska videoigra razvijalcev 3D Realms, ki je prvič izšla v začetku leta 1996 pri založniku GT Interactive Software.

Poglej Luna in Duke Nukem 3D

Dvanajstiški številski sistem

Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.

Poglej Luna in Dvanajstiški številski sistem

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Luna in Edison Pettit

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Luna in Edmond Halley

Eduard Suess

Eduard Suess, avstrijski geolog, * 20. avgust 1831, London, Anglija, † 26. april 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Luna in Eduard Suess

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Luna in Edward Arthur Milne

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Luna in Edward Charles Pickering

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Luna in Edward Emerson Barnard

Edwin Aldrin

Buzz Aldrin na Luni Edwin Eugene Aldrin mlajši (bolj znan kot Buzz Aldrin), ameriški častnik, vojaški pilot in astronavt, * 20. januar 1930, Glen Ridge, New Jersey, ZDA.

Poglej Luna in Edwin Aldrin

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Edwin Powell Hubble

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Poglej Luna in Efemeridni čas

Ejnar Hertzsprung

Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik, * 8. oktober 1873, København, Danska, † 21. oktober 1967, Roskilde, Danska.

Poglej Luna in Ejnar Hertzsprung

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Luna in Ekliptika

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Luna in Ekstremofil

Ep (extended play)

Ep je debitantski prvenec formata EP skupine Pyroxene, izdan 21. aprila 2017 pri založbi Inverse Records.

Poglej Luna in Ep (extended play)

Epimenid

Epimenid (Epimenídes), starogrški polmitološki duhovnik, prerok in filozof pesnik, * 6. stoletje pr. n. št., Fajstos, Kreta.

Poglej Luna in Epimenid

Erasmus Reinhold

''Prutenske tabele'' (izdaja iz leta 1562) Erasmus Reinhold (Tudi Rheinhold in Reinholt), nemški astronom in matematik, * 22. oktober 1511, Saalfeld, Turinško (Turingija), † 19. februar 1553, Wittenberg, Saška.

Poglej Luna in Erasmus Reinhold

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Luna in Eratosten

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Poglej Luna in Ernest Rutherford

Ernest William Brown

Ernest William Brown, britanski matematik in astronom, * 29. november 1866, Hull, grofija, Yorkshire, Anglija, † 22. julij 1938, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Luna in Ernest William Brown

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Poglej Luna in Ernst Emil Alexander Back

Ernst Florens Friedrich Chladni

Ernst Florens Friedrich Chladni, nemški fizik, astronom in glasbenik, * 30. november 1756, Wittenberg, Nemčija, † 3. april 1827, Breslau (sedaj Wrocław, Poljska).

Poglej Luna in Ernst Florens Friedrich Chladni

Ernst Karl Abbe

Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.

Poglej Luna in Ernst Karl Abbe

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Luna in Ernst Mach

Ernst Wilhelm Leberecht Tempel

Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom, * 4. december 1821, Niedercunnersdorf, Saška, Nemčija, † 16. marec 1889, Arcetri, Italija.

Poglej Luna in Ernst Wilhelm Leberecht Tempel

Ernst Zinner

Ernst Zinner, nemški astronom in zgodovinar astronomije, * 2. februar, 1886, Goldberg, Šlezija, † 30. avgust 1970, Planegg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Luna in Ernst Zinner

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Luna in Erwin Schrödinger

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Luna in Eter (fizika)

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Eugène Michel Antoniadi

Eugene Cernan

Eugene Andrew »Gene« Cernan, ameriški pilot in astronavt, * 14. marec 1934, Chicago, ZDA, † 16. januar 2017, Houston, ZDA.

Poglej Luna in Eugene Cernan

Eugene Merle Shoemaker

Eugen Merle »Gene« Shoemaker, ameriški astronom, geolog in raziskovalec udarnih kraterjev, * 28. april 1928, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 18. julij 1997, Avstralija.

Poglej Luna in Eugene Merle Shoemaker

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Luna in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Luna in Evklid

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Poglej Luna in Evktemon

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Poglej Luna in Evropska vesoljska agencija

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune (Lunina mena), naravnega satelita ali planeta (planetne faze) (na primer pri Veneri) viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja.

Poglej Luna in Faza (astronomija)

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Poglej Luna in Fazni kot (astronomija)

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Poglej Luna in Ferdinand Magellan

Filip Opuntski

Filip Opuntski, starogrški filozof in astronom, okoli 350 pr. n. št. Filip je bil Platonov učenec.

Poglej Luna in Filip Opuntski

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Luna in Filolaj

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Luna in Fizika

Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Flegrejska polja

Flegrajska polja (italijansko Campi Flegrei; neapeljsko Campe Flegree, iz grščine φλέγω phlego, goreti) je velik vulkan zahodno od Neaplja v Italiji.

Poglej Luna in Flegrejska polja

Fobos

Fobos je lahko.

Poglej Luna in Fobos

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Luna in Fobos (luna)

Fojba (luna)

Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.

Poglej Luna in Fojba (luna)

Forest Ray Moulton

Forest Ray Moulton, ameriški astronom, * 29. april 1872, Le Roy, Michigan, ZDA, † 7. december 1952, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Luna in Forest Ray Moulton

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Luna in François Jean Dominique Arago

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Luna in Francesco Bianchini

Francesco de Vico

Francesco de Vico, italijanski astronom, * 19. maj 1805, Nacerata, Italija, † 15. november 1848, London.

Poglej Luna in Francesco de Vico

Francesco Maria Grimaldi

Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.

Poglej Luna in Francesco Maria Grimaldi

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Poglej Luna in Francesco Maurolico

Franci Rogač

Franci Rogač, slovenski pisatelj, * 23. april 1974, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Luna in Franci Rogač

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Poglej Luna in Francis Baily

Frank Borman

Frank Frederick Borman II. (bolj znan kot Frank Borman), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, poslovnež in astronavt, * 14. marec 1928, Gary, Indiana, ZDA, † 7. november 2023, Billings, Montana, ZDA.

Poglej Luna in Frank Borman

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Poglej Luna in Frank Elmore Ross

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Poglej Luna in Frank Watson Dyson

Frederick Fleet

Frederick Fleet, britanski mornar, ladijski opazovalec, častnik in pomorščak * 15. oktober 1887 Liverpool, Združeno Kraljestvo † 10. januar 1965 Southampton, Združeno Kraljestvo.

Poglej Luna in Frederick Fleet

Frederick Sumner Brackett

Frederick Sumner Brackett, ameriški fizik in spektroskopist, * 1. avgust, 1896, Claremont, Kalifornija, ZDA, † 28. januar 1988.

Poglej Luna in Frederick Sumner Brackett

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Poglej Luna in Fridtjof Nansen

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Friedrich Arturovič Zander

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Poglej Luna in Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Luna in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Luna in Friedrich Wilhelm Bessel

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Fritz Zwicky

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Poglej Luna in Galaktična poravnava

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Luna in Galileo Galilei

Gama (mrk)

Gama popolnega sončevega mrka. Ilustracija prikazuje gamo sončevega mrka: Rdeča črta kaže najkrajšo razdaljo od središča Zemlje, v tem primeru okoli 75 % Zemljinega polmera. Ker senca prečka severno od središča Zemlje, je gama v tem primeru +0,75. Gama mrka (označena z γ) opiše, kako centralno seka senca Lune ali Zemlje drugo telo.

Poglej Luna in Gama (mrk)

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Luna in Ganimed (luna)

Gavriil Adrianovič Tihov

Gavriil Adrianovič Tihov, beloruski astronom in pionir astrobiologije, * 1. maj 1875, Smolevinski, Belorusija, † 1960, London.

Poglej Luna in Gavriil Adrianovič Tihov

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Luna in Gemin

Geminiano Montanari

Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.

Poglej Luna in Geminiano Montanari

Genesis (vesoljska sonda)

Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.

Poglej Luna in Genesis (vesoljska sonda)

Geo (revija)

Geo je bila slovenska poljudnoznanstvena mesečna revija.

Poglej Luna in Geo (revija)

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Poglej Luna in Geocentrični model

Geodetična precesija

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.

Poglej Luna in Geodetična precesija

Geoffrey Ingram Taylor

Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.

Poglej Luna in Geoffrey Ingram Taylor

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Poglej Luna in Geoid

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej Luna in Geometrični albedo

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Luna in Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Joachim Lauchen von Retij

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Poglej Luna in Georg Joachim Lauchen von Retij

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Luna in George Biddell Airy

George Boole

George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.

Poglej Luna in George Boole

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in George Ellery Hale

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Poglej Luna in George Gabriel Stokes

George Howard Darwin

Sir George Howard Darwin, KCB, FRS, FRSE, angleški odvetnik in astronom, * 9. julij 1845, Down House, Downe, grofija Kent, Anglija, † 7. december 1912, Cambridge, Anglija.

Poglej Luna in George Howard Darwin

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Luna in George Phillips Bond

George Van Biesbroeck

George Achille Van Biesbroeck, belgijsko-ameriški astronom, * 21. januar 1880, Gent, Belgija, † 23. februar 1974, ZDA.

Poglej Luna in George Van Biesbroeck

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Luna in George William Hill

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Luna in Georges Lemaître

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Luna in Gerard Peter Kuiper

Gerty Cori

Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.

Poglej Luna in Gerty Cori

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Poglej Luna in Giacomo Filippo Maraldi

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Luna in Gibanje Zemlje

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Luna in Gijasedin al-Kaši

Giordano Bruno

Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.

Poglej Luna in Giordano Bruno

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Luna in Giottov campanile

Giovanni Antonio Amedeo Plana

Giovanni Antonio Amedeo Plana, italijanski astronom in matematik, * 6. november 1781, Voghera, Italija, † 20. januar 1864, Torino, Italija.

Poglej Luna in Giovanni Antonio Amedeo Plana

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Poglej Luna in Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Luna in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Poglej Luna in Giovanni Virginio Schiaparelli

Girolamo Fracastoro

Girolamo Fracastoro, italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom in geolog, * 1478, Verona, Beneška republika, (danes Italija), † 8. avgust 1553, Caffi, (danes Affi pri Veroni).

Poglej Luna in Girolamo Fracastoro

Giuseppe Asclepi

Giuseppe Asclepi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 1706, † 1776.

Poglej Luna in Giuseppe Asclepi

Giuseppe Biancani

Giuseppe Biancani (latinsko Josephus Blancanus), italijanski jezuit, astronom in matematik, * 8. marec 1566, Bologna, † 7. junij 1624, Parma.

Poglej Luna in Giuseppe Biancani

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Luna in Giuseppe Piazzi

Globus

Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.

Poglej Luna in Globus

Gnomon

Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.

Poglej Luna in Gnomon

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Luna in Godefroy Wendelin

Google Zemljevidi

Google Zemljevidi je prosto dostopen strežnik z geografskimi podatki in zemljevidi, ki ga ponuja podjetje Google.

Poglej Luna in Google Zemljevidi

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Luna in Gorovje

Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Poglej Luna in Gostosevci

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Luna in Gottfried Wilhelm Leibniz

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Luna in Gravitacijska fizika

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Luna in Gravitacijsko polje

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Poglej Luna in Gregor Schoettl

Grigorij Nikolajevič Neujmin

Grigorij Nikolajevič Neujmin, ruski astronom, * 3. januar 1886, Tbilisi, Ruski imperij (sedaj Gruzija), † 17. december 1946.

Poglej Luna in Grigorij Nikolajevič Neujmin

Guanab

Guanab je zli duh in povzročitelj škode pri Hotentotih v južni Afriki.

Poglej Luna in Guanab

Guillaume Amontons

Guillaume Amontons, francoski fizik in izumitelj, * 31. avgust 1663, Pariz, Francija, † 11. oktober 1705, Pariz.

Poglej Luna in Guillaume Amontons

Gustav Theodor Fechner

Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.

Poglej Luna in Gustav Theodor Fechner

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Poglej Luna in Halo (optika)

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Poglej Luna in Hans Christian Ørsted

Hans Lippershey

Hans Lippershey (tudi Jan Lippersheim), flamski (holandski) optik, * okoli 1570 (1587), Wesel, Nemčija, † 1619, Midelburg, Nizozemska.

Poglej Luna in Hans Lippershey

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Luna in Harlow Shapley

Harold Delos Babcock

Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Harold Delos Babcock

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Poglej Luna in Harold Jeffreys

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Poglej Luna in Harold Spencer Jones

Hasselblad

Hasselblad 500EL Hasselblad 503CW z objektivom Zeiss F-Distagon 3,5/30 in hrbtom Ixpress V96C Amazonko z ročnim 70 mm Hasselbladovim fotoaparatom Hasselblad je švedski proizvajalec zelo kakovostnih fotografskih aparatov s sedežem v Göteborgu, Švedska.

Poglej Luna in Hasselblad

Haumea

Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Poglej Luna in Haumea

Hči Lune

right Hči Lune je mladinski roman slovenske pisateljice Dese Muck.

Poglej Luna in Hči Lune

Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.

Poglej Luna in Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.

Poglej Luna in Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Luna in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Luna in Heliocentrični model

Henrietta Swan Leavitt

Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Luna in Henrietta Swan Leavitt

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Luna in Henry Cavendish

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Luna in Henry Norris Russell

Herbert Hall Turner

Herbert Hall Turner, angleški astronom in seizmolog, * 13. avgust 1861, Leeds, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 1930, Stockholm, Švedska.

Poglej Luna in Herbert Hall Turner

Herman Zanstra

Herman Zanstra, nizozemski astronom in kemični inženir, * 3. november 1894, Schoterland, † 2. oktober 1972, Haarlem.

Poglej Luna in Herman Zanstra

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Luna in Hermann Carl Vogel

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.

Poglej Luna in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Hermann Minkowski

Hermann Oberth

Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Luna in Hermann Oberth

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Luna in Hermann Weyl

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Poglej Luna in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Luna in Hiparh

Hisaši Kimura

Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.

Poglej Luna in Hisaši Kimura

Hitri radijski izbruh

Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.

Poglej Luna in Hitri radijski izbruh

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Poglej Luna in Hladna vojna

Hollywoodska aleja slavnih

Hollywood Boulevard, pogled proti središču mesta Hollywoodska aleja slavnih oz.

Poglej Luna in Hollywoodska aleja slavnih

Honsu

Honsu je bil staroegipčanski bog Lune.

Poglej Luna in Honsu

Horace Welcome Babcock

Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Horace Welcome Babcock

Horarna astrologija

Horarna astrologija je veja astrologije, pri kateri astrolog podaja odgovor na podlagi astrološke karte, ki je izdelana glede na čas in kraj zastavljenega vprašanja.

Poglej Luna in Horarna astrologija

Houston, imamo problem!

Houston, imamo problem! (angleško Houston, We Have a Problem!) je slovensko-hrvaško-češko-katarski dokumentarno-fikcijski film režiserja Žige Virca iz leta 2016.

Poglej Luna in Houston, imamo problem!

Houston, We Have a Problem!

Fraza »Houston, We Have a Problem!« se lahko nanaša na.

Poglej Luna in Houston, We Have a Problem!

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Poglej Luna in Ibn aš-Šatir

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Luna in Ibn Junis

Igor Ivanovič Sikorski

Igor Ivanovič Sikorski (rusko И́горь Ива́нович Сико́рский, ukrajinsko Ігор Іванович Сікорський) rusko-ameriški letalski inženir in konstrukter, * 25. maj 1889, Kijev, Ruski imperij, † 26. oktober 1972, Easton, Connecticut, ZDA.

Poglej Luna in Igor Ivanovič Sikorski

Igor Vasiljevič Kurčatov

Igor Vasiljevič Kurčatov, ruski fizik, * 12. januar 1903, Simski Zavod, Ufimska gubernija, Ruski imperij (danes Sim, Čeljabinska oblast, Rusija), † 7. februar 1960, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Luna in Igor Vasiljevič Kurčatov

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Luna in Isaac Newton

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Poglej Luna in Ismael Bullialdus

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Luna in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ixchel

Upodobitev Ixchel Ixchel je v majevski mitologiji boginja meseca.

Poglej Luna in Ixchel

Izkrcanje v Normandiji (1944)

Izkrcanje v Normandiji je bila operacija, ki je vključevala pristanek bojnih ladij in z njo povezano letalsko operacijo v torek 6.

Poglej Luna in Izkrcanje v Normandiji (1944)

Jack Williamson

John Stewart Williamson, ameriški pisatelj, * 29. april 1908, Bisbee, Arizona, ZDA, † 10. november 2006, Portales, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Luna in Jack Williamson

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Luna in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Poglej Luna in Jacques Cassini

Jacques de Billy (jezuit)

Jacques de Billy, francoski jezuit, pedagog, matematik in astronom, * 18. marec 1602, Compiègne, † 14. januar 1679, Dijon.

Poglej Luna in Jacques de Billy (jezuit)

Jah (mitologija)

Jah, Iah ali Aah (egipčansko jꜥḥ, koptsko ⲟⲟϩ) je bil božanstvo lune v egipčanski religiji.

Poglej Luna in Jah (mitologija)

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Luna in James Bradley

James Clark Ross

Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.

Poglej Luna in James Clark Ross

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Poglej Luna in James Cook

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in James Edward Keeler

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Luna in James Gregory

James Nasmyth

James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.

Poglej Luna in James Nasmyth

James Short

James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.

Poglej Luna in James Short

James South

Sir James South, FRS, britanski astronom, * oktober 1785, † 19. oktober 1867.

Poglej Luna in James South

Jan Śniadecki

Jan Chrzciciel Władysław Śniadecki (Sniadecki), poljski književnik, matematik, astronom in filozof, * 29. avgust 1756, Żnin, Poljska, † 9. november 1830, Jašiūnai, Litva.

Poglej Luna in Jan Śniadecki

Janez Bitenc

Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pedagog in publicist, * 25. oktober 1925, Ljubljana, † 4. februar 2005, Ljubljana.

Poglej Luna in Janez Bitenc

János Bolyai

János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).

Poglej Luna in János Bolyai

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Poglej Luna in Jean Bernard Léon Foucault

Jean Chacornac

Jean Chacornac, francoski astronom, * 21. junij 1823, Lyon, Francija, † 23. september 1873, Lyon.

Poglej Luna in Jean Chacornac

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Luna in Jean le Rond d'Alembert

Jean Sylvain Bailly

Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.

Poglej Luna in Jean Sylvain Bailly

Jean-André Deluc

Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Luna in Jean-André Deluc

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Luna in Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Poglej Luna in Jean-Felix Picard (astronom)

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Luna in Jeremiah Horrocks

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Poglej Luna in Jesse Ramsden

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Poglej Luna in Jezero

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Poglej Luna in Jo (luna)

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Luna in Jožef Stefan

Johan Oskar Backlund

Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Johan Oskar Backlund

Johann Baptist Cysat

Johann Baptist Cysat (latinizirano Cysatus), švicarski jezuit in astronom, * 1586, Luzern, Švica, † 3. marec 1657, Luzern.

Poglej Luna in Johann Baptist Cysat

Johann Bayer

Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.

Poglej Luna in Johann Bayer

Johann Daniel Titius

Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).

Poglej Luna in Johann Daniel Titius

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Luna in Johann Elert Bode

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Luna in Johann Franz Encke

Johann Georg Tralles

Johann Georg Tralles, nemški matematik in fizik, * 15. oktober 1763, Hamburg, Nemčija, † 19. november 1822 London, Anglija.

Poglej Luna in Johann Georg Tralles

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Luna in Johann Heinrich Lambert

Johann Hommel

Johann Hommel, nemški astronom in matematik, * 1518, † 1562.

Poglej Luna in Johann Hommel

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Luna in Johann Jakob Balmer

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Poglej Luna in Johann Palisa

Johann Philipp von Wurzelbauer

Johann Philipp von Wurzelbauer, nemški astronom, * 1651, Nürnberg, Nemčija, † 1725.

Poglej Luna in Johann Philipp von Wurzelbauer

Johannes Hevel

Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.

Poglej Luna in Johannes Hevel

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Luna in Johannes Kepler

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Poglej Luna in Johannes Rydberg

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Poglej Luna in Johannes Stöffler

John Alfred Brashear

John Alfred Brashear, ameriški astronom, izdelovalec inštrumentov in optik, * 24. november 1840, Brownsville, Pensilvanija, ZDA, † 8. april 1920.

Poglej Luna in John Alfred Brashear

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Luna in John Couch Adams

John Dreyer

John Louis Emil Dreyer (dansko Johan Ludvig Emil Dreyer), dansko-irski astronom, * 13. februar 1852, København, Danska, † 14. september 1926, Oxford, Anglija.

Poglej Luna in John Dreyer

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Poglej Luna in John Evan Baldwin

John F. Kennedy

John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.

Poglej Luna in John F. Kennedy

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Poglej Luna in John Flamsteed

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Luna in John Frederick William Herschel

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Luna in John Harrison

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Luna in John Henry Poynting

John Machin

Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.

Poglej Luna in John Machin

John Russell Hind

John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).

Poglej Luna in John Russell Hind

John Stefanos Paraskevopoulos

John Stefanos Paraskevopoulos, grško-južnoafriški astronom, * 20. junij 1889, Pirej, Grčija, † 15. marec 1951.

Poglej Luna in John Stefanos Paraskevopoulos

John Tebbutt

John Tebbutt je avstralski astronom, * 25. maj 1834, Windsor, Avstralija, † 29. november 1916, Windsor, Avstralija.

Poglej Luna in John Tebbutt

John Thomas Romney Robinson

Častiti John Thomas Romney Robinson, irski astronom in fizik, * 23. april 1792, Dublin, Irska, † 28. februar 1882, Armagh, Irska.

Poglej Luna in John Thomas Romney Robinson

John William Draper

John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.

Poglej Luna in John William Draper

John Wrottesley, 2. baron Wrottesley

John Wrottesley, 2.

Poglej Luna in John Wrottesley, 2. baron Wrottesley

Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1)

Jolinar's Memories je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri v štab SG prispe Tok'ra Martouf z zelo slabo novico: Samanthin oče Jacob in njegov Tok'ra parazit Selmak sta postala talca zlobnega lorda Sokarja.

Poglej Luna in Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1)

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Poglej Luna in Jonathan Homer Lane

Joseph Ashbrook

Joseph Ashbrook, ameriški astronom, * 4. april 1918, Philadephia, Pensilvanija, ZDA, † 4. avgust 1980.

Poglej Luna in Joseph Ashbrook

Joseph Erlanger

Joseph Erlanger, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. januar 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 5. december 1965, St. Louis, Missouri, ZDA.

Poglej Luna in Joseph Erlanger

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Joseph Fourier

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Joseph Liouville

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Poglej Luna in Joseph von Fraunhofer

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Joseph-Louis de Lagrange

Joseph-Nicolas Delisle

Joseph-Nicolas Delisle, francoski astronom, * 4. april 1688, Pariz, Francija, † 1768, Pariz.

Poglej Luna in Joseph-Nicolas Delisle

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Luna in Judje

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Luna in Jupiter

Jupitrovi obroči

Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.

Poglej Luna in Jupitrovi obroči

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Luna in Jurij Vega

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Luna in Kalip

Kamba (mitologija)

Kamba je bog neba in bog stvarnik pri Vajih v Liberiji.

Poglej Luna in Kamba (mitologija)

Kapela (zvezda)

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.

Poglej Luna in Kapela (zvezda)

Karl Ludwig Harding

Karl Ludwig Harding, nemški astronom, * 29. september 1765, Lauenburg, Nemčija, † 31. avgust 1834, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Karl Ludwig Harding

Karl Theodor Robert Luther

Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.

Poglej Luna in Karl Theodor Robert Luther

Karl Weierstrass

Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.

Poglej Luna in Karl Weierstrass

Karl Wilhelm Reinmuth

Karl Wilhelm Reinmuth, nemški astronom, * 4. april 1892, Heidelberg, Nemčija, † 6. maj 1979.

Poglej Luna in Karl Wilhelm Reinmuth

Kdo bo popravil Luno?

Kdo bo popravil Luno? je prva knjiga iz zbirke Cunjasta dvojčka, ki jo je napisala Tatjana Pregl Kobe.

Poglej Luna in Kdo bo popravil Luno?

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Luna in Kidinu

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Luna in Kisik

Kit (ozvezdje)

Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.

Poglej Luna in Kit (ozvezdje)

Kitajski zid

Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.

Poglej Luna in Kitajski zid

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Luna in Kleomed

Kleostrat

Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.

Poglej Luna in Kleostrat

Kliper (vesoljsko plovilo)

Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.

Poglej Luna in Kliper (vesoljsko plovilo)

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Luna in Koledar

Komandno-servisni modul Apolla

Komandno-servisni modul Apolla je ameriško vesoljsko plovilo, ki je bilo najprej skupaj z lunarnim modulom uporabljeno v programu Apollo, samostojno pa pri poletih na vesoljsko postajo Skylab in združeni ameriško-ruski odpravi Apollo-Sojuz.

Poglej Luna in Komandno-servisni modul Apolla

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Poglej Luna in Komet Hale-Bopp

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Poglej Luna in Komet Hyakutake

Komet Swift-Tuttle

Komet Swift-Tuttle (uradna oznaka 109P/ Swift-Tuttle) je periodični komet z obhodno dobo približno 133,3 let.

Poglej Luna in Komet Swift-Tuttle

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Luna in Konjunkcija (astronomija)

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Luna in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Luna in Kotna velikost

Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Poglej Luna in Kreutzova družina kometov

Kuža Luža

Naslovnica knjige Kuža Luža pisatelja Leopolda Suhodolčana Kuža Luža sodobna slovenska pravljica iz leta 1984, ki jo je napisal Leopold Suhodolčan, z istoimenskim likom v glavni vlogi.

Poglej Luna in Kuža Luža

Kultura Chimú

Chimú so bili prebivalci kraljestva Chimorja, z glavnim mestom Chan Chan, velikem mestu v dolini Moche, danes mesto Trujillo.

Poglej Luna in Kultura Chimú

Kvadratna stopinja

Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja.

Poglej Luna in Kvadratna stopinja

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Luna in Lagrangeeva točka

Lakolit

Lakolit ZDA Notch Peak, Utah, ZDA: rožnati monzonit, vbrizgan v sklad sivih kambrijskih in ordovicijskih kamnin Lakolit je ploščata intruzija, vbrizgana med dva sloja sedimentnih kamnin.

Poglej Luna in Lakolit

Lambert Adolphe Jacques Quételet

Lambert Adolphe Jacques Quételet, belgijski astronom, matematik, statistik in sociolog, * 22. februar 1796, Gent, Belgija, † 17. februar 1874, Bruselj, Belgija.

Poglej Luna in Lambert Adolphe Jacques Quételet

Lasa

Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.

Poglej Luna in Lasa

Leó Szilárd

Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Leó Szilárd

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Luna in Leonardo da Vinci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Leonhard Euler

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Luna in Leto

Lewis A. Swift

Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.

Poglej Luna in Lewis A. Swift

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Poglej Luna in Libracija

Lise Meitner

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Poglej Luna in Lise Meitner

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Poglej Luna in Loránd Eötvös

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Luna in Louis Poinsot

Lua (programski jezik)

Lua (pomeni "luna") je lahki, dinamičen in zmogljiv programski jezik zasnovan kot skriptni jezik z »razširljivo semantiko« kot osnovni cilj.

Poglej Luna in Lua (programski jezik)

Lucij Tarucij Firman

Lucij Tarucij Firman (latinsko) ali Lucij Tarucij Fermski je bil rimski filozof, matematik in astrolog, * ni znano, † okoli 86 pr. n. št. Uporablja se tudi ime Taruncij, ki je napačno.

Poglej Luna in Lucij Tarucij Firman

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Luna in Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Prandtl

Ludwig Prandtl, nemški fizik, * 4. februar 1875, Freising, Nemčija, † 15. avgust, 1953, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Ludwig Prandtl

Luigi Lilio

Luigi Lilio (Aloisius Lilius, Alojzij Lilij), italijanski zdravnik, astronom, fizik, filozof in kronolog, * 1510, Cirò, Kalabrija, Italija, † 1576, verjetno Rim, Italija.

Poglej Luna in Luigi Lilio

Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.

Poglej Luna in Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Luna (matematika)

Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.

Poglej Luna in Luna (matematika)

Luna (razločitev)

Luna se lahko nanaša na.

Poglej Luna in Luna (razločitev)

Luna 2

Prerez zgornje stopnje rakete ''Luna 2'' Luna 2 je bila drugo vesoljsko plovilo, nastalo v okviru sovjetskega vesoljskega programa »Luna«, ki so ga izstrelili proti Luni, in hkrati prvo plovilo, ki je v zgodovini človeštva doseglo ta cilj.

Poglej Luna in Luna 2

Lunarni meteorit

Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.

Poglej Luna in Lunarni meteorit

Lunarno vozilo

Apolla 15 Lunarno vozilo (izvirno angleško Lunar rover ali LRV) je vozilo, ki je bilo načrtovano in uporabljeno za vožnjo po Luni.

Poglej Luna in Lunarno vozilo

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Luna in Lunin mrk

Lunina tirnica

Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.

Poglej Luna in Lunina tirnica

Lunina ura

Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.

Poglej Luna in Lunina ura

Lunine mene

goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.

Poglej Luna in Lunine mene

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Luna in Lunini kraterji

Lunohod 1

Lunohod 1 Lunohod 1 (rus. Луноход 1) je bilo sovjetsko vozilo za vožnjo po Luni.

Poglej Luna in Lunohod 1

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Luna in Magnetar

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Poglej Luna in Magnetosfera

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Poglej Luna in Marco Polo

Maria Mitchell

Maria Mitchell, ameriška astronomka, * 1. avgust 1818, otok Nantucket, Massachusetts, ZDA, † 28. junij 1889, Lynn, Massachusetts.

Poglej Luna in Maria Mitchell

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Poglej Luna in Marian Smoluchowski

Marie-Charles Damoiseau

Baron Marie-Charles-Théodore de Damoiseau de Montfort, francoski astronom, * 6. april 1768, Besançon, Francija, † 6. avgust 1846.

Poglej Luna in Marie-Charles Damoiseau

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Poglej Luna in Mariner 4

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Luna in Mars

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Poglej Luna in Marsovi naravni sateliti

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.

Poglej Luna in Martin Behaim

Maurice Loewy

Maurice Loewy, francoski astronom, * 15. april 1833, Mariánské Lázně, Češka, † 15. oktober 1907, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Maurice Loewy

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Luna in Mavrica

Mawu (mitologija)

Mawu, tudi Mawa je bog neba in bog stvarnik pri Evejcih v Beninu, Gani in Togu ter boginja meseca in stvarnica pri Fonih v Beninu.

Poglej Luna in Mawu (mitologija)

Mawu-Lisa

Mawu-Lisa je božanstvo pri Fonih v Beninu.

Poglej Luna in Mawu-Lisa

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej Luna in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Mbomba

Mbomba (tudi Mbombi) je bog stvarnik ter gospodar življenja in smrti pri Mongih Zairu.

Poglej Luna in Mbomba

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Poglej Luna in Mehanizem z Antikitere

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Luna in Mehkužci

Melvin Calvin

Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.

Poglej Luna in Melvin Calvin

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Poglej Luna in Menelaj Aleksandrijski

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Luna in Merkur

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Poglej Luna in Mesec

Mesec (razločitev)

Mesec je lahko.

Poglej Luna in Mesec (razločitev)

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Poglej Luna in Meteor

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Luna in Meton

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Poglej Luna in Mezoameriški koledar dolgega štetja

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Luna in Mezopotamija

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Poglej Luna in Michael Florent van Langren

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Poglej Luna in Michael Maestlin

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Luna in Michel Hénon

Mihajlo Pupin-Idvorski

Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.

Poglej Luna in Mihajlo Pupin-Idvorski

Mikrometeoroid

Mikrometeoroid je majhen meteoroid, ki je nastal kot okrušek večjega telesa in ima maso manjšo od 1 grama oziroma velikost od 100 μm do 1 mm.

Poglej Luna in Mikrometeoroid

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Luna in Milutin Milanković

Mladinski opus Bine Štampe Žmavc

Bina Štampe Žmavc je sodobna slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka in režiserka.

Poglej Luna in Mladinski opus Bine Štampe Žmavc

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.

Poglej Luna in Mnemotehnika

Modra frnikola

»Modra frnikola« (izvirno angleško »The Blue Marble«) je znamenita fotografija Zemlje, ki jo je posnela posadka vesoljske odprave Apollo 17 7.

Poglej Luna in Modra frnikola

Muhamed Muminović

Muhamed Muminović, bošnjaški astronom, * 8. avgust 1948, Banja Luka, FLRJ (sedaj Bosna in Hercegovina).

Poglej Luna in Muhamed Muminović

N-1

Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.

Poglej Luna in N-1

Naš voča so včas zapodval

Marija Cvetek, naslovnica knjige Naš voča so včas zapodval, ilustrirala Slavica Cvetek, založba ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1993 Naš voča so včas zapodval je zbirka Bohinjskih pravljic, ki jih je po ustnem izročilu svojega starega očeta zapisala Marija Cvetek.

Poglej Luna in Naš voča so včas zapodval

Nabonid

Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.

Poglej Luna in Nabonid

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Luna in Naburimani

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Luna in Nagib vrtilne osi

Naram-Sin Akadski

| name.

Poglej Luna in Naram-Sin Akadski

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Luna in Naravni satelit

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Luna in NASA

NASA World Wind

NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Luna in NASA World Wind

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Luna in Naseljivi planet

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Luna in Nasir at-Tusi

Nathaniel Bliss

Nathaniel Bliss, FRS, angleški duhovnik in astronom, * 28. november 1700, Bisley, okrožje Cotswolds, grofija Gloucestershire, Anglija, † 2. september 1764, Oxford, grofija Oxfordshire.

Poglej Luna in Nathaniel Bliss

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Luna in Navidezni sij

Navigacija

Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.

Poglej Luna in Navigacija

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Poglej Luna in Nebesna krogla

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Luna in Nebesna mehanika

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Poglej Luna in Nebesni disk iz Nebre

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Luna in Nebo

Neil Armstrong

Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Poglej Luna in Neil Armstrong

Neprava barva

Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.

Poglej Luna in Neprava barva

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Luna in Neptun

Neptunovi naravni sateliti

Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.

Poglej Luna in Neptunovi naravni sateliti

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Luna in Nevil Maskelyne

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Luna in Nezemeljsko življenje

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Poglej Luna in Niccolò Zucchi

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3.

Poglej Luna in Nicolas Camille Flammarion

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Poglej Luna in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Nicolas-Louis de Lacaille

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Poglej Luna in Niels Henrik Abel

Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.

Poglej Luna in Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Luna in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Luna in Nikolaj Kopernik

Nilakantha Somayaji

Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.

Poglej Luna in Nilakantha Somayaji

Nizkozemeljska orbita

Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).

Poglej Luna in Nizkozemeljska orbita

Noč čarovnic

Okrašene buče, simbol noči čarovnic Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november.

Poglej Luna in Noč čarovnic

Nočna fotografija

Nočna fotografija je izraz, ki se uporablja za fotografsko tehniko, pri kateri se običajno fotografira zunaj med mrakom in zarjo.

Poglej Luna in Nočna fotografija

Norbert Wiener

Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.

Poglej Luna in Norbert Wiener

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Poglej Luna in Norman Robert Pogson

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Luna in Nutacija

Obsidian

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.

Poglej Luna in Obsidian

OCA-DLR Asteroid Survey

OCA-DLR Asteroid Survey (kratica ODAS) je bil evropski znanstveni program iskanja asteroidov in kometov.

Poglej Luna in OCA-DLR Asteroid Survey

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Poglej Luna in Ognjenik

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Luna in Oinopid

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Luna in Ole Christensen Rømer

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Luna in Omar Hajam

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Poglej Luna in Opozicija (astronomija)

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Luna in Osončje

Osvetljenost

Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.

Poglej Luna in Osvetljenost

Otto August Rosenberger

Otto August Rosenberger, baltsko-nemški astronom, * 10. avgust 1800, Tukums, Kurlandija, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 23. januar 1890, Halle, Saksonija (sedaj Nemčija).

Poglej Luna in Otto August Rosenberger

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Otto Struve

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Luna in Otto Vasiljevič Struve

Otto von Guericke

Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.

Poglej Luna in Otto von Guericke

Padli astronavt

Skulptura s spominsko ploščo na Luni Padli astronavt (v izvirniku) je 8,5 cm visoka aluminijasta skulptura človeka, delo belgijskega kiparja Paula Van Hoeydoncka iz leta 1971, ki je eno redkih umetniških del, postavljenih na Luni.

Poglej Luna in Padli astronavt

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Luna in Pafnuti Lvovič Čebišov

Palček Mihec Kašopihec

Naslovnica CD plošče Palček Mihec Kašopihec. Palček Mihec Kašopihec je glavni lik istoimenske slovenske glasbene pravljice, katere avtor je Janez Bitenc.

Poglej Luna in Palček Mihec Kašopihec

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Poglej Luna in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Luna in Parhelij

Patrick Moore

Sir Patrick Moore, CBE, FRS, angleški ljubiteljski astronom in televizijski voditelj, * 4. marec 1923, Pinner, grofija Middlesex, Anglija, † 9. december 2012, Selsey, West Sussex, Anglija.

Poglej Luna in Patrick Moore

Paul Henry in Prosper Henry

Paul Henry (levo) in Prosper Henry (desno) Brata Paul Henry in Prosper Henry sta bila francoska astronoma in optika.

Poglej Luna in Paul Henry in Prosper Henry

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Luna in Pavel Karlovič Šternberg

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Luna in Percival Lowell

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Luna in Peta sila

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Luna in Peter Andreas Hansen

Peter Nikolajevič Lebedjev

Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.

Poglej Luna in Peter Nikolajevič Lebedjev

Philip Herbert Cowell

Philip Herbert Cowell, FRS,.

Poglej Luna in Philip Herbert Cowell

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Luna in Philippe de La Hire

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Poglej Luna in Philippe van Lansberge

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Luna in Pierre Charles Le Monnier

Pierre Gassendi

Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.

Poglej Luna in Pierre Gassendi

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Luna in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Luna in Pieter Zeeman

Piroklastični tok

Piroklastični tokovi na pobočjih ognjenika Mayon (Filipini) leta 1984 Piroklastični tok ali piroklastični gosti tok je hiter tok izjemno vročega plina, ki lahko doseže temperaturo do 1000 °C, in kamnin s skupnim imenom tefra, ki teče v smeri od ognjenika s hirostjo do 700 km/h.

Poglej Luna in Piroklastični tok

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Luna in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Luna in Pitagorejstvo

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Luna in Piteas

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Luna in Planet

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Poglej Luna in Planetna faza

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Luna in Plimska sila

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Luna in Pluton

Plutonovi naravni sateliti

Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.

Poglej Luna in Plutonovi naravni sateliti

Poimenski seznam astronavtov

Poimenski seznam astronavtov, kozmonavtov, spationavtov in tajkonavtov.

Poglej Luna in Poimenski seznam astronavtov

Pojav Umova

Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.

Poglej Luna in Pojav Umova

Pomeni imen asteroidov: 12001–13000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000

Pomeni imen asteroidov: 18001–19000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 18001 do 19000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 18001–19000

Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Luna in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Poosebljenje

Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...

Poglej Luna in Poosebljenje

Poplava informacij

Poplava informacij ali informacijska eksplozija (tudi informacijsko preobilje ali informacijska zasičenost, zasičenost z informacijami) je hitro naraščanje količine objavljenih informacij ali podatkov, posledično tudi neizmerna razširjenost informacij.

Poglej Luna in Poplava informacij

Popolni polsenčni lunin mrk

Polsenčni lunin mrk 14. marca 2006 je bil popolni. Popolni polsenčni lunin mrk je lunin mrk, ki se zgodi, ko se Luna popolnoma potopi v polsenčni stožec Zemlje brez dotikanja sence.

Poglej Luna in Popolni polsenčni lunin mrk

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Luna in Posidonij

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Luna in Površinska težnost

Praška astronomska ura

Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.

Poglej Luna in Praška astronomska ura

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Luna in Precesija

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Luna in Precesija enakonočij

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Luna in Prehod Venere

Pri hrastu na levo

Pri hrastu na levo je zbirka kratkih sodobnih pravljic avtorice Milene Miklavčič.

Poglej Luna in Pri hrastu na levo

Pristanek na Luni

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.

Poglej Luna in Pristanek na Luni

Program Apollo

Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.

Poglej Luna in Program Apollo

Program Artemis

Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.

Poglej Luna in Program Artemis

Program Luna

Program Luna je skupno ime za serijo robotskih vesoljskih sond za preučevanje Lune, ki jih je Sovjetska zveza izstrelila v letih 1959 do 1976.

Poglej Luna in Program Luna

Program Sojuz

Program Sojuz (rus. союз, zveza) je sovjetski (ruski) vesoljski program, ki se je začel okoli leta 1960 in je bil namenjen lunarnim odpravam.

Poglej Luna in Program Sojuz

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Luna in Program Viking

Program Vostok

Kopija rakete nosilke R-7 v Ostankinu Pristajalni modul Vostoka 1 Vesoljski program Vostok (Vostok, vzhod) je bil projekt uresničenih vesoljskih poletov s človeško posadko Sovjetske zveze, ki so prvič poslale človeka v krožni tir okrog Zemlje.

Poglej Luna in Program Vostok

Projekt Gemini

Kategorija:Vesoljski programi Združenih držav Amerike Kategorija:Program Gemini Projekt Gemini je drugi vesoljski program ZDA, ki se je odvijal po projektu Mercury in sočasno z razvojem programa Apollo med leti 1961 in 1966.

Poglej Luna in Projekt Gemini

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Poglej Luna in Prosti pad

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Luna in Prve visoke civilizacije

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Luna in Ptolemaj

Radioamaterstvo

Radioamaterstvo je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki jo opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez gmotnih koristi in imajo za to opravljen predpisani izpit.

Poglej Luna in Radioamaterstvo

Rafael Bombelli

Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.

Poglej Luna in Rafael Bombelli

Rahu

Kip Rahuja Rahu je sanskrtski izraz, ki pomeni prijemalec.

Poglej Luna in Rahu

Rak (astrologija)

Rak (♋︎) je četrto astrološko znamenje v zodiaku, ki izvira iz ozvezdja Raka.

Poglej Luna in Rak (astrologija)

Raketa

Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.

Poglej Luna in Raketa

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Poglej Luna in Rayleighovo sipanje

Raziskovanje Marsa

Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel Viking 1 Raziskovanje Marsa je pomenben del osvajanja in raziskovanja vesolja.

Poglej Luna in Raziskovanje Marsa

Rea (luna)

Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.

Poglej Luna in Rea (luna)

Red velikosti (sila)

Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).

Poglej Luna in Red velikosti (sila)

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Luna in Regiomontan

Rekordi vesoljskih poletov

Večina rekordov se nanaša na vesoljske polete s človeško posadko.

Poglej Luna in Rekordi vesoljskih poletov

Rendezvous with Rama

Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.

Poglej Luna in Rendezvous with Rama

Ribičev sin

Ribičev sin Ribičev sin je slovenska ljudska pravljica, ki jo je zapisal Lovro Pintar in je leta 2002 izšla v zbirki Slovenske pravljice.

Poglej Luna in Ribičev sin

Richard Adolf Zsigmondy

Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Richard Adolf Zsigmondy

Richard Nixon

Richard Milhous Nixon, ameriški politik, * 9. januar 1913, Yorba Linda, Kalifornija, ZDA, † 22. april 1994, New York, ZDA.

Poglej Luna in Richard Nixon

Rimski koledar

Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.

Poglej Luna in Rimski koledar

Roald Amundsen

Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.

Poglej Luna in Roald Amundsen

Robert Grant Aitken

Robert Grant Aitken, ameriški astronom, * 31. december 1864, Jackson, Kalifornija, ZDA, † 29. oktober 1951, Berkeley, Kalifornija.

Poglej Luna in Robert Grant Aitken

Robert Hutchings Goddard

Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir, * 5. oktober 1882, Worcester, Massachusetts, ZDA, † 10. avgust 1945, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Luna in Robert Hutchings Goddard

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Robert Julius Trumpler

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Luna in Rocheva meja

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Luna in Roger Bacon

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Luna in Ruđer Josip Bošković

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Luna in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Poglej Luna in Rudolf Steiner

Rudolph Minkowski

Rudolph Minkowski (rojen Rudolf Leo Bernhard Minkowski), ameriški astronom in astrofizik, * 28. maj 1895, Strasbourg, † 4. januar 1976, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Rudolph Minkowski

Runski koledar

Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.

Poglej Luna in Runski koledar

Ruska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.

Poglej Luna in Ruska znanstvena fantastika

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Luna in Samarkand

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Luna in Samuel Pierpont Langley

Sankukai

Sankukai (japonsko 三空会) je mlajši stil karateja, osnovan v začetku sedemdesetih let 20. stoletja, prek združitve naukov Šito rju in Šukokai karateja, aikida, juda ter kobuda.

Poglej Luna in Sankukai

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Poglej Luna in Saroški cikel

Saturn V

Apollo 17 zadnji polet na Luno Saturn V Apollo 11 Ločitev stopnje Saturn V (»Saturn pet«) je bila težka ameriška raketa nosilka ze lete s človeško posadko na Luno.

Poglej Luna in Saturn V

Saule

litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.

Poglej Luna in Saule

SDV (raketna tehnologija)

Shuttle-Derived Launch Vehicle - ali samo Shuttle-Derived Vehicle - SDV - je več različnih konceptov nosilnih raket, ki uporabljajo tehnologijo od raketoplana Space shuttla.

Poglej Luna in SDV (raketna tehnologija)

Sekstant (ozvezdje)

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.

Poglej Luna in Sekstant (ozvezdje)

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Luna in Selen

Selena

Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.

Poglej Luna in Selena

Sergej Pavlovič Koroljov

Sergej Pavlovič Koroljov, sovjetski raketni inženir in oblikovalec, Žitomir, Volinska gubernija, Ruski imperij (danes Žitomirska oblast, Ukrajina), * 12. januar (30. december 1906, ruski koledar) 1907, † 14. januar 1966, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Luna in Sergej Pavlovič Koroljov

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Luna in Seth Barnes Nicholson

Severna Amerika (meglica)

Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).

Poglej Luna in Severna Amerika (meglica)

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Luna in Seznam astronomskih vsebin

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Luna in Seznam planetov v osončju

Seznam raziskovalcev

Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.

Poglej Luna in Seznam raziskovalcev

Seznam svetlejših zvezd

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.

Poglej Luna in Seznam svetlejših zvezd

Seznam teles v Osončju

Sonce.

Poglej Luna in Seznam teles v Osončju

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Poglej Luna in Seznam teles v Osončju po masi

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Poglej Luna in Seznam teles v Osončju po polmeru

Seznami luninih mrkov

To je seznam seznamov luninih mrkov, mrkov na Luni z Zemljo, luninih mrkov ali sončevih mrkov na Luni.

Poglej Luna in Seznami luninih mrkov

Siderski mesec

Določanje siderskega meseca. Sidérski mesec ali zvézdni mesec je čas v katerem Luna naredi polni obrat okoli Zemlje v odnosu na oddaljena zvezde.

Poglej Luna in Siderski mesec

Sildavija

Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.

Poglej Luna in Sildavija

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Luna in Siméon-Denis Poisson

Simbolika polmeseca

Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.

Poglej Luna in Simbolika polmeseca

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Poglej Luna in Simon Marij

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Luna in Simon Newcomb

Simon Stevin

Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.

Poglej Luna in Simon Stevin

Sinodski mesec

Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.

Poglej Luna in Sinodski mesec

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Poglej Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Sizigij (astronomija)

work.

Poglej Luna in Sizigij (astronomija)

Smrt in čevljar

Smrt in čevljar je slovenska (gorenjska) ljudska pravljica.

Poglej Luna in Smrt in čevljar

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Luna in Sočasno vrtenje

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Poglej Luna in Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sojuz 1

Sojuz 1 (Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz.

Poglej Luna in Sojuz 1

Sončev čas

nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.

Poglej Luna in Sončev čas

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Poglej Luna in Sončev dan

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Luna in Sončev mrk

Sončev mrk 10. junija 2021

10.

Poglej Luna in Sončev mrk 10. junija 2021

Sončev mrk 11. avgusta 1999

11.

Poglej Luna in Sončev mrk 11. avgusta 1999

Sončev mrk 14. decembra 2020

14.

Poglej Luna in Sončev mrk 14. decembra 2020

Sončev mrk 17. februarja 2026

17.

Poglej Luna in Sončev mrk 17. februarja 2026

Sončev mrk 2. julija 2019

2.

Poglej Luna in Sončev mrk 2. julija 2019

Sončev mrk 21. avgusta 2017

Sončev mrk 21.

Poglej Luna in Sončev mrk 21. avgusta 2017

Sončev mrk 21. junija 2020

21.

Poglej Luna in Sončev mrk 21. junija 2020

Sončev mrk 3. septembra 2081

V sredo, 3.

Poglej Luna in Sončev mrk 3. septembra 2081

Sončev mrk 30. maja 1965

V nedeljo, 30.

Poglej Luna in Sončev mrk 30. maja 1965

Sončev mrk 30. marca 2052

V soboto, 30.

Poglej Luna in Sončev mrk 30. marca 2052

Sončevi mrki na Marsu

Fobos (''Curiosity'', 20. avgust 2013) Dve Marsovi luni, Fobos in Deimos, sta veliko manjši kot Luna, kar zelo zmanjša verjetnost za sončev mrk na tem planetu.

Poglej Luna in Sončevi mrki na Marsu

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Luna in Sonce

Sosigen Peripatetik

Sosigen Peripatetik (Sosigénes ho Peripatetikós), starogrški filozof, živel okoli leta 150.

Poglej Luna in Sosigen Peripatetik

Space Shuttle

Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Luna in Space Shuttle

Stari Puebli

Pueblo v Mesa Verde se naslanja na strmo steno Stari Puebli ali Anasazi so bili kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav, ki je cvetela v času med 12.

Poglej Luna in Stari Puebli

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Poglej Luna in Starost Zemlje

Steve Haggerty

Stephen E. »Steve« Haggerty, ameriški geofizik, * 1938, Južna Afrika.

Poglej Luna in Steve Haggerty

Susanovo

Upodobitev Susanova Susanovo (japonsko 須佐之男命, Susanoo-no-mikoto; tudi Susano-o, Susa-no-o in Susanowo) je v japonski mitologiji bog morja in nevihte.

Poglej Luna in Susanovo

Svarožič

Svarožič je slovansko božanstvo, verjetno sin Svaroga.

Poglej Luna in Svarožič

Svarog

Svarog (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) je slabo poznano slovansko božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča/Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari kralj med ljudmi.

Poglej Luna in Svarog

Svetlobni steber

Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.

Poglej Luna in Svetlobni steber

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Luna in Težnost

Teorija kaosa

dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Poglej Luna in Teorija kaosa

Tetija (luna)

Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.

Poglej Luna in Tetija (luna)

The Pond-Moonlight

''The Pond—Moonlight'' - Edward Steichen, 1904 The Pond—Moonlight je naslov fotografije, ki jo je leta 1904 posnel ameriški fotograf Edward Steichen.

Poglej Luna in The Pond-Moonlight

Theodor von Oppolzer

Theodor von Oppolzer, avstrijski astronom in matematik, * 26. oktober 1841, Praga, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 26. december 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Luna in Theodor von Oppolzer

Theodore Lyman

Theodore Lyman, ameriški fizik in spektroskopist, * 23. november, 1874, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. oktober 1954, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Luna in Theodore Lyman

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Luna in Theodore von Kármán

Thomas Chrowder Chamberlin

Thomas Chrowder Chamberlin, ameriški geolog, geofizik, novinar in pedagog, * 1843, Mattoon, Illinois, ZDA, † 15. november 1928, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Luna in Thomas Chrowder Chamberlin

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Poglej Luna in Thomas Digges

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Luna in Thomas Harriot

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Poglej Luna in Thomas James Henderson

Thomas Makdougall Brisbane

Sir Thomas Makdougall Brisbane, prvi baronet, škotski astronom, general in kolonialni guverner, * 23. julij 1773, Brisbane House pri Largsu, grofija Ayrshire, Škotska, † 27. januar 1860, Brisbane House.

Poglej Luna in Thomas Makdougall Brisbane

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Poglej Luna in Thomas Wright (astronom)

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Luna in Timoharis

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Luna in Tir

Tlaloc

Tlaloc (klasični nahuatl: Tlāloc) je azteški bog dežja, vetra, strele nadlog in rodovitnosti.

Poglej Luna in Tlaloc

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Tobias Mayer

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Poglej Luna in Tržaški zaliv

Troilit

Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.

Poglej Luna in Troilit

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Poglej Luna in Trojanski satelit

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Luna in Tycho Brahe

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Luna in Ubežna hitrost

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Luna in Udarni krater

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Luna in Ulug Beg

Univerzalni čas

Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.

Poglej Luna in Univerzalni čas

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Luna in Uran (planet)

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Luna in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Luna in Uvod v kvantno mehaniko

Vasco da Gama

Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.

Poglej Luna in Vasco da Gama

Veliki komet iz leta 1577

Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.

Poglej Luna in Veliki komet iz leta 1577

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Luna in Venera

Vesoljska tekma

Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.

Poglej Luna in Vesoljska tekma

Vesoljski sprehod

Astronavt Bruce McCandless med neprivezanim vesoljskim sprehodom v sklopu odprave STS-41-B (1984) Vesoljski sprehod, znan tudi pod angleško kratico EVA (Extravehicular activity, »aktivnost izven vozila«) je aktivnost, ki jo astronavt izvaja izven vesoljskega plovila nad mejo vesoljskega prostora.

Poglej Luna in Vesoljski sprehod

Vesoljsko dvigalo

Vesoljsko dvigalo Vesoljsko dvigalo je koncept transportiranja tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno s pomočjo dvigala.

Poglej Luna in Vesoljsko dvigalo

Vesoljsko izstrelišče

Kozmodrom Bajkonur (izstrelitvena ploščad Ploščadka št. 1 ali Gagarinov start) Vesóljsko izstrelíšče (tudi kozmodróm) je področje za izstreljevanje vesoljskih plovil, podobno kot je pomorsko pristanišče za ladje ali letališče za letala.

Poglej Luna in Vesoljsko izstrelišče

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Luna in Vesto Melvin Slipher

Vincenzo Viviani

Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.

Poglej Luna in Vincenzo Viviani

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Luna in Voda

Vodna kača (ozvezdje)

Vodna kača ali latinsko Hydra je največje ozvezdje po površini (1303 kvadratnih stopinj) po razkosanju Ladje Argo na tri dele in tudi eno najdaljših (razteza se od Raka in Malega psa do Tehtnice).

Poglej Luna in Vodna kača (ozvezdje)

Vojan Tihomir Arhar

Vojan Tihomir Arhar, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, bibliotekar, profesor, * 20.

Poglej Luna in Vojan Tihomir Arhar

Vozelna precesija

Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.

Poglej Luna in Vozelna precesija

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Poglej Luna in Vrtilna doba

Vulkanski krater

ZDA) Vulkanski krater je odprtina, ki nastane ob izbruhu ognjenika.

Poglej Luna in Vulkanski krater

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Walter Baade

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in Walter Sydney Adams

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Luna in Warren de la Rue

Werner Kolhörster

Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.

Poglej Luna in Werner Kolhörster

Werther

Werther je lirična opera v treh dejanjih Julesa Masseneta.

Poglej Luna in Werther

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Luna in Wienov zakon

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Poglej Luna in Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Luna in Wilhelm von Biela

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Poglej Luna in Wilhelm Wolff Beer

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Luna in Willebrord Snell van Royen

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Luna in Willem de Sitter

William Allen Miller

William Allen Miller, FRS, britanski kemik in astronom, * 17. december 1817, Ipswich, grofija Suffolk, Anglija, † 30. september 1870.

Poglej Luna in William Allen Miller

William Cranch Bond

William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Luna in William Cranch Bond

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Luna in William Gilbert

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Luna in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Luna in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Luna in William Huggins

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Poglej Luna in William Lassell

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Poglej Luna in William Parsons Rosse

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Luna in William Rowan Hamilton

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Luna in William Wallace Campbell

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Luna in William Weber Coblentz

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Poglej Luna in Yrjö Väisälä

Za lahko noč

Kategorija:Projekt Slovenska mladinska književnost Kategorija:Knjige leta 1985 Kategorija:Slovenske pravljice Kategorija:Dela Ele Peroci Zbirka pravljic Za lahko noč je zbirka znane pisateljice Ele Peroci.

Poglej Luna in Za lahko noč

Zaljubljeni vampir

Zaljubljeni vampir je nekakšna mešanica detektivske, pravljične in fantastične pripovedi, ki je nastala pod peresom pisatelja Bogdana Novaka.

Poglej Luna in Zaljubljeni vampir

Zastava M76

Zastava M76 (Srbohrvaško: Poluautomatska snajperska puška 7,9 mm M76; Polavtomatska ostrostrelna puška 7,9 mm M76) je polavtomatska ostrostrelna puška, ki je bila razvita v tovarni Crvena Zastava v začetku sedemdesetih let kot naslednica pušk Zastava M48 in Zastava M69.

Poglej Luna in Zastava M76

Zeleni blisk

San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.

Poglej Luna in Zeleni blisk

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Luna in Zemeljski planet

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Luna in Zemeljsko površje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Luna in Zemlja

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Poglej Luna in Zemljin polmer

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Luna in Zgodovina Armenije

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Luna in Zodiak

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Poglej Luna in Zodiakalna svetloba

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Poglej Luna in 1 (število)

1 E13 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².

Poglej Luna in 1 E13 m²

1 E17 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijardami in 1 trilijonom km².

Poglej Luna in 1 E17 m²

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Poglej Luna in 1 E6 m

1 E8 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 108 metrov (100.000 km) naprej.

Poglej Luna in 1 E8 m

105 Artemida

105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Luna in 105 Artemida

11. oktober

11.

Poglej Luna in 11. oktober

1178

1178 (MCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Luna in 1178

13. september

13.

Poglej Luna in 13. september

14. september

14.

Poglej Luna in 14. september

16. julij

16.

Poglej Luna in 16. julij

17. december

17.

Poglej Luna in 17. december

17. november

17.

Poglej Luna in 17. november

18. december

18.

Poglej Luna in 18. december

18. julij

18.

Poglej Luna in 18. julij

18. november

18.

Poglej Luna in 18. november

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Luna in 1959

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Luna in 1962

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Luna in 1968

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Luna in 1969

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Luna in 1970

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Luna in 1972

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Luna in 1998

2. januar

2.

Poglej Luna in 2. januar

2. junij

2.

Poglej Luna in 2. junij

20. april

20.

Poglej Luna in 20. april

20. julij

20.

Poglej Luna in 20. julij

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Luna in 2000

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Luna in 2002

2010: Druga odiseja

2010: Druga odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1982.

Poglej Luna in 2010: Druga odiseja

2015

2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Luna in 2015

2019

2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Luna in 2019

2022

2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Luna in 2022

298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Luna in 298 Baptistina

3. februar

3.

Poglej Luna in 3. februar

30. julij

30.

Poglej Luna in 30. julij

31. januar

31.

Poglej Luna in 31. januar

31. julij

31.

Poglej Luna in 31. julij

5 Astreja

5 Astreja (mednarodno ime 5 Astraea,: Astraía) je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Luna in 5 Astreja

5. februar

5.

Poglej Luna in 5. februar

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

Poglej Luna in 50000 Kvaoar

6 Heba

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Luna in 6 Heba

, Andrija Mohorovičić, Annibale de Gasparis, Annie Jump Cannon, Anortit, Antares, Antične rimske merske enote, Antimaterija, Antonie Pannekoek, Anunaki, Apollo 1, Apollo 10, Apollo 11, Apollo 8, Apsidna precesija, Apsidna točka, Ares V, Argument periapside, Arhimed, Aristarh, Aristarh Apolonovič Belopolski, Aristil, Artemida, Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers, Arthur Stanley Eddington, Asaph Hall, Asteroid, Astrolab, Astrološki simboli, Astronomija, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Astronomski algoritem, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atiški koledar, Atlas (luna), August Ferdinand Möbius, August Kopff, Augustin Louis Cauchy, Avtolik, Ščip (Luna), Življenje v oceanih, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko, Édouard Albert Roche, Édouard Benjamin Baillaud, Évariste Galois, Bailyjevi biseri, Bart Jan Bok, Berosus, Bertil Lindblad, Bibavica, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Bolometer, Bombardiranje Dresdna, Bondov albedo, Boris Petrovič Gerasimovič, Bortleova lestvica, Brahmagupta, Budha, C/2012 S1 (ISON), Calcalong Creek (meteorit), Carl Friedrich Gauss, Carl Keenan Seyfert, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Caroline Lucretia Herschel, Cassini, Catherine Wolfe Bruce, Cerithidea decollata, Charles Babbage, Charles Greeley Abbot, Charles Hermite, Charles Hitchcock Adams, Charles Malapert, Charles-Eugène Delaunay, Chester Burleigh Watts, Christiaan Huygens, Christoph Scheiner, Christopher Clavius, Cirostratus, Cukijomi, Dažbog, DAG400 (meteorit), Daniel Kirkwood, Danjonova lestvica, David Fabricij, David Gill, De revolutionibus orbium coelestium, December 2006, Deseti brat (opera), Diana, Diapir, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Diona (luna), Dirk Brouwer, Domenico Maria de Novara, Drakonski mesec, Drakonsko leto, Družina Baptistina, Družina trka, Duke Nukem 3D, Dvanajstiški številski sistem, Edison Pettit, Edmond Halley, Eduard Suess, Edward Arthur Milne, Edward Charles Pickering, Edward Emerson Barnard, Edwin Aldrin, Edwin Powell Hubble, Efemeridni čas, Ejnar Hertzsprung, Ekliptika, Ekstremofil, Ep (extended play), Epimenid, Erasmus Reinhold, Eratosten, Ernest Rutherford, Ernest William Brown, Ernst Emil Alexander Back, Ernst Florens Friedrich Chladni, Ernst Karl Abbe, Ernst Mach, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, Ernst Zinner, Erwin Schrödinger, Eter (fizika), Eugène Michel Antoniadi, Eugene Cernan, Eugene Merle Shoemaker, Evdoks, Evklid, Evktemon, Evropska vesoljska agencija, Faza (astronomija), Fazni kot (astronomija), Ferdinand Magellan, Filip Opuntski, Filolaj, Fizika, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Flegrejska polja, Fobos, Fobos (luna), Fojba (luna), Forest Ray Moulton, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Francesco de Vico, Francesco Maria Grimaldi, Francesco Maurolico, Franci Rogač, Francis Baily, Frank Borman, Frank Elmore Ross, Frank Watson Dyson, Frederick Fleet, Frederick Sumner Brackett, Fridtjof Nansen, Friedrich Arturovič Zander, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Zwicky, Galaktična poravnava, Galileo Galilei, Gama (mrk), Ganimed (luna), Gavriil Adrianovič Tihov, Gemin, Geminiano Montanari, Genesis (vesoljska sonda), Geo (revija), Geocentrični model, Geodetična precesija, Geoffrey Ingram Taylor, Geoid, Geometrični albedo, Georg Aunpekh von Peurbach, Georg Joachim Lauchen von Retij, George Biddell Airy, George Boole, George Ellery Hale, George Gabriel Stokes, George Howard Darwin, George Phillips Bond, George Van Biesbroeck, George William Hill, Georges Lemaître, Gerard Peter Kuiper, Gerty Cori, Giacomo Filippo Maraldi, Gibanje Zemlje, Gijasedin al-Kaši, Giordano Bruno, Giottov campanile, Giovanni Antonio Amedeo Plana, Giovanni Battista Donati, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Girolamo Fracastoro, Giuseppe Asclepi, Giuseppe Biancani, Giuseppe Piazzi, Globus, Gnomon, Godefroy Wendelin, Google Zemljevidi, Gorovje, Gostosevci, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gravitacijska fizika, Gravitacijsko polje, Gregor Schoettl, Grigorij Nikolajevič Neujmin, Guanab, Guillaume Amontons, Gustav Theodor Fechner, Halo (optika), Hans Christian Ørsted, Hans Lippershey, Harlow Shapley, Harold Delos Babcock, Harold Jeffreys, Harold Spencer Jones, Hasselblad, Haumea, Hči Lune, Heinrich Christian Schumacher, Heinrich Louis d'Arrest, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Heliocentrični model, Henrietta Swan Leavitt, Henry Cavendish, Henry Norris Russell, Herbert Hall Turner, Herman Zanstra, Hermann Carl Vogel, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Hermann Minkowski, Hermann Oberth, Hermann Weyl, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hiparh, Hisaši Kimura, Hitri radijski izbruh, Hladna vojna, Hollywoodska aleja slavnih, Honsu, Horace Welcome Babcock, Horarna astrologija, Houston, imamo problem!, Houston, We Have a Problem!, Ibn aš-Šatir, Ibn Junis, Igor Ivanovič Sikorski, Igor Vasiljevič Kurčatov, Isaac Newton, Ismael Bullialdus, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ixchel, Izkrcanje v Normandiji (1944), Jack Williamson, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jacques Cassini, Jacques de Billy (jezuit), Jah (mitologija), James Bradley, James Clark Ross, James Cook, James Edward Keeler, James Gregory, James Nasmyth, James Short, James South, Jan Śniadecki, Janez Bitenc, János Bolyai, Jean Bernard Léon Foucault, Jean Chacornac, Jean le Rond d'Alembert, Jean Sylvain Bailly, Jean-André Deluc, Jean-Baptiste Biot, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Felix Picard (astronom), Jeremiah Horrocks, Jesse Ramsden, Jezero, Jo (luna), Jožef Stefan, Johan Oskar Backlund, Johann Baptist Cysat, Johann Bayer, Johann Daniel Titius, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Georg Tralles, Johann Heinrich Lambert, Johann Hommel, Johann Jakob Balmer, Johann Palisa, Johann Philipp von Wurzelbauer, Johannes Hevel, Johannes Kepler, Johannes Rydberg, Johannes Stöffler, John Alfred Brashear, John Couch Adams, John Dreyer, John Evan Baldwin, John F. Kennedy, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, John Harrison, John Henry Poynting, John Machin, John Russell Hind, John Stefanos Paraskevopoulos, John Tebbutt, John Thomas Romney Robinson, John William Draper, John Wrottesley, 2. baron Wrottesley, Jolinar's Memories (Zvezdna vrata SG-1), Jonathan Homer Lane, Joseph Ashbrook, Joseph Erlanger, Joseph Fourier, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Liouville, Joseph von Fraunhofer, Joseph-Louis de Lagrange, Joseph-Nicolas Delisle, Judje, Jupiter, Jupitrovi obroči, Jurij Vega, Kalip, Kamba (mitologija), Kapela (zvezda), Karl Ludwig Harding, Karl Theodor Robert Luther, Karl Weierstrass, Karl Wilhelm Reinmuth, Kdo bo popravil Luno?, Kidinu, Kisik, Kit (ozvezdje), Kitajski zid, Kleomed, Kleostrat, Kliper (vesoljsko plovilo), Koledar, Komandno-servisni modul Apolla, Komet Hale-Bopp, Komet Hyakutake, Komet Swift-Tuttle, Konjunkcija (astronomija), Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kotna velikost, Kreutzova družina kometov, Kuža Luža, Kultura Chimú, Kvadratna stopinja, Lagrangeeva točka, Lakolit, Lambert Adolphe Jacques Quételet, Lasa, Leó Szilárd, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Leto, Lewis A. Swift, Libracija, Lise Meitner, Loránd Eötvös, Louis Poinsot, Lua (programski jezik), Lucij Tarucij Firman, Ludwig Edward Boltzmann, Ludwig Prandtl, Luigi Lilio, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Luna (matematika), Luna (razločitev), Luna 2, Lunarni meteorit, Lunarno vozilo, Lunin mrk, Lunina tirnica, Lunina ura, Lunine mene, Lunini kraterji, Lunohod 1, Magnetar, Magnetosfera, Marco Polo, Maria Mitchell, Marian Smoluchowski, Marie-Charles Damoiseau, Mariner 4, Mars, Marsovi naravni sateliti, Martin Behaim, Maurice Loewy, Mavrica, Mawu (mitologija), Mawu-Lisa, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mbomba, Mehanizem z Antikitere, Mehkužci, Melvin Calvin, Menelaj Aleksandrijski, Merkur, Mesec, Mesec (razločitev), Meteor, Meton, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mezopotamija, Michael Florent van Langren, Michael Maestlin, Michel Hénon, Mihajlo Pupin-Idvorski, Mikrometeoroid, Milutin Milanković, Mladinski opus Bine Štampe Žmavc, Mnemotehnika, Modra frnikola, Muhamed Muminović, N-1, Naš voča so včas zapodval, Nabonid, Naburimani, Nagib vrtilne osi, Naram-Sin Akadski, Naravni satelit, NASA, NASA World Wind, Naseljivi planet, Nasir at-Tusi, Nathaniel Bliss, Navidezni sij, Navigacija, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni disk iz Nebre, Nebo, Neil Armstrong, Neprava barva, Neptun, Neptunovi naravni sateliti, Nevil Maskelyne, Nezemeljsko življenje, Niccolò Zucchi, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nicolas-Louis de Lacaille, Niels Henrik Abel, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nilakantha Somayaji, Nizkozemeljska orbita, Noč čarovnic, Nočna fotografija, Norbert Wiener, Norman Robert Pogson, Nutacija, Obsidian, OCA-DLR Asteroid Survey, Ognjenik, Oinopid, Ole Christensen Rømer, Omar Hajam, Opozicija (astronomija), Osončje, Osvetljenost, Otto August Rosenberger, Otto Struve, Otto Vasiljevič Struve, Otto von Guericke, Padli astronavt, Pafnuti Lvovič Čebišov, Palček Mihec Kašopihec, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Parhelij, Patrick Moore, Paul Henry in Prosper Henry, Pavel Karlovič Šternberg, Percival Lowell, Peta sila, Peter Andreas Hansen, Peter Nikolajevič Lebedjev, Philip Herbert Cowell, Philippe de La Hire, Philippe van Lansberge, Pierre Charles Le Monnier, Pierre Gassendi, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pieter Zeeman, Piroklastični tok, Pitagora, Pitagorejstvo, Piteas, Planet, Planetna faza, Plimska sila, Pluton, Plutonovi naravni sateliti, Poimenski seznam astronavtov, Pojav Umova, Pomeni imen asteroidov: 12001–13000, Pomeni imen asteroidov: 18001–19000, Pomeni imen asteroidov: 20001–21000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Poosebljenje, Poplava informacij, Popolni polsenčni lunin mrk, Posidonij, Površinska težnost, Praška astronomska ura, Precesija, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Pri hrastu na levo, Pristanek na Luni, Program Apollo, Program Artemis, Program Luna, Program Sojuz, Program Viking, Program Vostok, Projekt Gemini, Prosti pad, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Radioamaterstvo, Rafael Bombelli, Rahu, Rak (astrologija), Raketa, Rayleighovo sipanje, Raziskovanje Marsa, Rea (luna), Red velikosti (sila), Regiomontan, Rekordi vesoljskih poletov, Rendezvous with Rama, Ribičev sin, Richard Adolf Zsigmondy, Richard Nixon, Rimski koledar, Roald Amundsen, Robert Grant Aitken, Robert Hutchings Goddard, Robert Julius Trumpler, Rocheva meja, Roger Bacon, Ruđer Josip Bošković, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Rudolf Steiner, Rudolph Minkowski, Runski koledar, Ruska znanstvena fantastika, Samarkand, Samuel Pierpont Langley, Sankukai, Saroški cikel, Saturn V, Saule, SDV (raketna tehnologija), Sekstant (ozvezdje), Selen, Selena, Sergej Pavlovič Koroljov, Seth Barnes Nicholson, Severna Amerika (meglica), Seznam astronomskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam raziskovalcev, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznami luninih mrkov, Siderski mesec, Sildavija, Siméon-Denis Poisson, Simbolika polmeseca, Simon Marij, Simon Newcomb, Simon Stevin, Sinodski mesec, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sizigij (astronomija), Smrt in čevljar, Sočasno vrtenje, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sojuz 1, Sončev čas, Sončev dan, Sončev mrk, Sončev mrk 10. junija 2021, Sončev mrk 11. avgusta 1999, Sončev mrk 14. decembra 2020, Sončev mrk 17. februarja 2026, Sončev mrk 2. julija 2019, Sončev mrk 21. avgusta 2017, Sončev mrk 21. junija 2020, Sončev mrk 3. septembra 2081, Sončev mrk 30. maja 1965, Sončev mrk 30. marca 2052, Sončevi mrki na Marsu, Sonce, Sosigen Peripatetik, Space Shuttle, Stari Puebli, Starost Zemlje, Steve Haggerty, Susanovo, Svarožič, Svarog, Svetlobni steber, Težnost, Teorija kaosa, Tetija (luna), The Pond-Moonlight, Theodor von Oppolzer, Theodore Lyman, Theodore von Kármán, Thomas Chrowder Chamberlin, Thomas Digges, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Thomas Makdougall Brisbane, Thomas Wright (astronom), Timoharis, Tir, Tlaloc, Tobias Mayer, Tržaški zaliv, Troilit, Trojanski satelit, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udarni krater, Ulug Beg, Univerzalni čas, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uvod v kvantno mehaniko, Vasco da Gama, Veliki komet iz leta 1577, Venera, Vesoljska tekma, Vesoljski sprehod, Vesoljsko dvigalo, Vesoljsko izstrelišče, Vesto Melvin Slipher, Vincenzo Viviani, Voda, Vodna kača (ozvezdje), Vojan Tihomir Arhar, Vozelna precesija, Vrtilna doba, Vulkanski krater, Walter Baade, Walter Sydney Adams, Warren de la Rue, Werner Kolhörster, Werther, Wienov zakon, Wilhelm Eduard Weber, Wilhelm von Biela, Wilhelm Wolff Beer, Willebrord Snell van Royen, Willem de Sitter, William Allen Miller, William Cranch Bond, William Gilbert, William Henry Pickering, William Herschel, William Huggins, William Lassell, William Parsons Rosse, William Rowan Hamilton, William Wallace Campbell, William Weber Coblentz, Yrjö Väisälä, Za lahko noč, Zaljubljeni vampir, Zastava M76, Zeleni blisk, Zemeljski planet, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin polmer, Zgodovina Armenije, Zodiak, Zodiakalna svetloba, 1 (število), 1 E13 m², 1 E17 m², 1 E6 m, 1 E8 m, 105 Artemida, 11. oktober, 1178, 13. september, 14. september, 16. julij, 17. december, 17. november, 18. december, 18. julij, 18. november, 1959, 1962, 1968, 1969, 1970, 1972, 1998, 2. januar, 2. junij, 20. april, 20. julij, 2000, 2002, 2010: Druga odiseja, 2015, 2019, 2022, 298 Baptistina, 3. februar, 30. julij, 31. januar, 31. julij, 5 Astreja, 5. februar, 50000 Kvaoar, 6 Heba.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti