Kazalo
52 odnosi: A, Afna, ARFF, ASCII-umetnost, Šahovska notacija, Številski znak, Baudotov kod, C--, ConTEXt, Dolar, Dvopičje, DXF, Elektronska knjiga, Elektronska pošta, Enačaj, FF, Forsyth-Edwardsova notacija, Internet Relay Chat, ISO/OSI referenčni model, Klicaj, Koda, Kotna minuta in sekunda, Kratica, Luknjani trak, Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta, Nabor (razločitev), Pisava, PNG, Podatek, Podčrtaj, Podpičje, Pozdravljen, svet, Prečrkovanje cirilice, Programski jezik C, Projekt Gutenberg, Regularni izraz, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam kratic, Seznam matematičnih simbolov, Seznam računalniških vsebin, SMILES, Telegraf, Teleprinter, Telnet, TXT, Unicode, UTF-8, XOR šifriranje, ZZT (računalniška igra), 42 (število), ... Razširi indeks (2 več) »
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej ASCII in A
Afna
Áfna (@) je znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene.
Poglej ASCII in Afna
ARFF
ARFF (Attribute-Relation File Format)) je opisni jezik namenjen za strojno učenje. Uporablja običajne besedilne datoteke s klasičnim naborom znakov ASCII. Razvili so ga na Univerzi Waikato v Novi Zelandiji. Datoteka ARFF je sestavljena iz dveh razdelkov. Prvi razdelek se imenuje glava (header). V njem so podatki opisani.
Poglej ASCII in ARFF
ASCII-umetnost
ASCII-umetnost je vrsta izdelave slik in podob, ki izhaja iz 95 računalniških znakov, določenih po standardu ASCII.
Poglej ASCII in ASCII-umetnost
Šahovska notacija
Šahovska notacija je zapis, ki se uporablja za zapisovanje in tolmačenje šahovskih partij.
Poglej ASCII in Šahovska notacija
Številski znak
Števílski znák, tudi lójtra, ograjica, oktotórp, lestev, višaj, je tipografski znak in ime za simbol #, ki se rabi na različne načine, na primer v nekaterih državah za oznako številke/števila ali številske vrednosti (oznaka »#1« npr.
Poglej ASCII in Številski znak
Baudotov kod
Baudotov kod je nabor znakov, ki je bil predhodnica EBCDIC in ASCII, in se je najprej uporabljal izključno na teleprinterjih.
Poglej ASCII in Baudotov kod
C--
C-- (izgovorjava) je računalniški programski jezik, podoben C. Njegova tvorca, raziskovalca funkcionalnega programiranja Simon Peyton Jones in Norman Ramsey, sta ga leta 1997 razvila, da bi ga večinoma tvorili prevajalniki za visokonivojske jezike in ne lastnoročno programerji.
Poglej ASCII in C--
ConTEXt
ConTEXt je program za urejanje besedil - zbirka skript in makro ukazov za TeX, podobna LaTeX-u. Avtor ConTeXt-a je Nizozemec Hans Hagen, ki je sredi devetdesetih let 20. stoletja začel razvijati program za pomoč pri pripravi didaktičnega gradiva za lastno podjetje, leta 199? pa je ConTeXt v uporabo ponudil širši javnosti.
Poglej ASCII in ConTEXt
Dolar
Dolar je lahko.
Poglej ASCII in Dolar
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej ASCII in Dvopičje
DXF
AutoCAD DXF (Drawing Interchange Format ali Drawing eXchange Format - izmenjevalni datotečni format za risbe) je tip datoteke za podatke CAD, ki ga je razvilo podjetje Autodesk kot rešitev za izmenjavo podatkov med programom AutoCAD in drugimi programi.
Poglej ASCII in DXF
Elektronska knjiga
Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige.
Poglej ASCII in Elektronska knjiga
Elektronska pošta
Elektrónska póšta (tudi é-póšta) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih.
Poglej ASCII in Elektronska pošta
Enačaj
Enačáj (.
Poglej ASCII in Enačaj
FF
FF je kratica, ki lahko pomeni;.
Poglej ASCII in FF
Forsyth-Edwardsova notacija
Forsyth-Edwardsova notacija ali s tričrkovno kratico FEN (angleško »Forsyth Edwards Notation«) je računalniški format zapisa šahovske igre.
Poglej ASCII in Forsyth-Edwardsova notacija
Internet Relay Chat
Internet Relay Chat (angleško IRC) je angleški izraz za spletni klepet, ki je eden od razširjenih načinov trenutnega (instant) skupinskega sporočanja in sporazumevanja na Internetu.
Poglej ASCII in Internet Relay Chat
ISO/OSI referenčni model
Primerjava OSI in TCP/IP modela. ISO/OSI referenčni model predstavljaja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo.
Poglej ASCII in ISO/OSI referenčni model
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej ASCII in Klicaj
Koda
Koda so pravila, ki omogočajo predstavitev podatkov oziroma njihovi pretvorbo v fizično obliko.
Poglej ASCII in Koda
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej ASCII in Kotna minuta in sekunda
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej ASCII in Kratica
Luknjani trak
Zvitek luknjanega traku Luknjani trak je bil eden prvih digitalnih medijev za shranjevanje podatkov.
Poglej ASCII in Luknjani trak
Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta
IAST (International Alphabet of Sanskrit Transliteration oz. "Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta") je priljubljena prečrkovalna shema, ki omogoča enakovredno latinično prečrkovanje indijskih pisav.
Poglej ASCII in Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta
Nabor (razločitev)
Nabor je lahko.
Poglej ASCII in Nabor (razločitev)
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej ASCII in Pisava
PNG
PNG (izgovorjava png) je sorazmerno nov rastrski slikovni format, ki postaja razširjen na spletu in drugod.
Poglej ASCII in PNG
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej ASCII in Podatek
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Poglej ASCII in Podčrtaj
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej ASCII in Podpičje
Pozdravljen, svet
Program PozdravljenSvet (tudi ŽivijoSvet) je kratek računalniški program, ki ilustrira uporabo nekega programskega jezika.
Poglej ASCII in Pozdravljen, svet
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Poglej ASCII in Prečrkovanje cirilice
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej ASCII in Programski jezik C
Projekt Gutenberg
Projekt Gutenberg (PG) je digitalna knjižnica prosto dostopnih besedil fizično obstoječih knjig v elektronski obliki.
Poglej ASCII in Projekt Gutenberg
Regularni izraz
Regularni izraz (pogosto okrajšan v regex ali regexp), včasih tudi racionalni izraz (rational expression) je niz znakov, ki definira splošen iskalni vzorec v algoritmu za iskanje ali validiranje nizov.
Poglej ASCII in Regularni izraz
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej ASCII in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam kratic
Seznam kratic z razlago imena.
Poglej ASCII in Seznam kratic
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej ASCII in Seznam matematičnih simbolov
Seznam računalniških vsebin
Seznam računalniških vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na računalništvo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej ASCII in Seznam računalniških vsebin
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej ASCII in SMILES
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej ASCII in Telegraf
Teleprinter
drugo svetovno vojno Daga Hammarskjölda, 1962 Teleprinter je elektromehanska naprava, ki se lahko uporablja za pošiljanje in sprejemanje tipkanih sporočil prek različnih komunikacijskih kanalov od točke do točke ter od točke do več točk.
Poglej ASCII in Teleprinter
Telnet
Têlnet je omrežni protokol, ki omogoča oddaljeno povezovanje in se uporablja v Internetu.
Poglej ASCII in Telnet
TXT
TXT lahko pomeni.
Poglej ASCII in TXT
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej ASCII in Unicode
UTF-8
UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov.
Poglej ASCII in UTF-8
XOR šifriranje
XOR šifriranje je algoritem za simetrično šifriranje.
Poglej ASCII in XOR šifriranje
ZZT (računalniška igra)
ZZT je bila na kodu ASCII temelječa računalniška igra, ki jo je leta 1991 za operacijski sistem MS-DOS v paskalu izdelal Tim Sweeney, tvorec igre Unreal.
Poglej ASCII in ZZT (računalniška igra)
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej ASCII in 42 (število)
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Poglej ASCII in 47 (število)
95 (število)
95 (pétindevétdeset) je naravno število, za katero velja 95.
Poglej ASCII in 95 (število)