Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Uporabi AI

Kazalo

1. 294 odnosi: Abeceda, Abhaščina, Agulščina, Aleuti, Alfa, Anton Bezenšek, Anton Janežič, Arabica, Arabska abeceda, Arhivarstvo na Slovenskem, Avarščina, Avstro-Ogrska, Azbuka (razločitev), Azerbajdžanščina, Azerbajdžanski marš, Šaban Šaulić, Šaban Bajramović, Šurjan, Željko Joksimović, Ü, Čapajev in praznota, Čečenščina, Črka, Črnovice, Ö, Baška plošča, Baškirščina, Balša Brković, Banatska bolgarščina, Batushka, Beloruščina, Beograd, Beta, Biljar, Bitola, Bitolski napis, Bože, carja hrani!, Bolgari, Bolgarija, Bolgarska abeceda, Boris I. Bolgarski, Bosanščina, Bosanska cirilica, Bosna in Hercegovina, Busenje, Cahurščina, Cerkvenoslovanščina, Cetinje, Cirilske številke, Darko Filipović, ... Razširi indeks (244 več) » « Shrink indeks

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Poglej Cirilica in Abeceda

Abhaščina

Abháščina (abhaško Аҧсуа бызшәа, Absua byzšəa) je uradni jezik v Abhaziji.

Poglej Cirilica in Abhaščina

Agulščina

Agulščina je jezik naroda Agulov, eden uradnih jezikov v Republiki Dagestanu, ki je eden izmed subjektov Ruske federacije.

Poglej Cirilica in Agulščina

Aleuti

Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.

Poglej Cirilica in Aleuti

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej Cirilica in Alfa

Anton Bezenšek

Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist, * 15. april 1854, Bezenškovo Bukovje pri Frankolovem, † 10. december 1915, Sofija, Bolgarija.

Poglej Cirilica in Anton Bezenšek

Anton Janežič

Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.

Poglej Cirilica in Anton Janežič

Arabica

Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15.

Poglej Cirilica in Arabica

Arabska abeceda

Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.

Poglej Cirilica in Arabska abeceda

Arhivarstvo na Slovenskem

Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.

Poglej Cirilica in Arhivarstvo na Slovenskem

Avarščina

Avarščina (avar. магIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev.

Poglej Cirilica in Avarščina

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Cirilica in Avstro-Ogrska

Azbuka (razločitev)

Azbuka ima lahko več pomenov.

Poglej Cirilica in Azbuka (razločitev)

Azerbajdžanščina

Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.

Poglej Cirilica in Azerbajdžanščina

Azerbajdžanski marš

»Azerbajdžanski marš« (azerbajdžansko: Azərbaycan marşı) je državna himna Azerbajdžana.

Poglej Cirilica in Azerbajdžanski marš

Šaban Šaulić

Šaban Šaulić (srbska cirilica Шабан Шаулић), srbski pevec narodne glasbe, * 6. september 1951, Šabac, † 17. februar 2019, Bielefeld, Nemčija.

Poglej Cirilica in Šaban Šaulić

Šaban Bajramović

Šaban Bajramović (srbska cirilica Шабан Бајрамовић), srbsko-romski pevec, * 16. april 1936, Niš, † 8. junij 2008, Niš.

Poglej Cirilica in Šaban Bajramović

Šurjan

Šurjan (pred vojno tudi Vladičino selo, srbsko Шурјан, madžarsko Surján, nemško Schurjan, romunsko Şurian) је naselje na območju občine Sečanj v Srednjebanatskem upravnem okraju v AP Vojvodini, Srbija.

Poglej Cirilica in Šurjan

Željko Joksimović

Željko Joksimović (srbska cirilica Жељко Јоксимовић), srbski glasbenik, * 20. april 1972, Beograd.

Poglej Cirilica in Željko Joksimović

Ü

Ü ali ü je črka, ki se uporablja v več latinskih pisavah za označevanje sprednjega zaokroženega samoglasnika ali kot diakritični znak za označevanje izgovarjave glasov ali.

Poglej Cirilica in Ü

Čapajev in praznota

Čapajev in praznota (rusko Чапаев и Пустота) je roman ruskega pisatelja Viktorja Pelevina, prvič objavljen leta 1996.

Poglej Cirilica in Čapajev in praznota

Čečenščina

Čečénščina (čečensko нохчийн мотт, Noxčijn mott) je jezik Čečenov, ki so avtohtono prebivalstvo avtonomne republike Čečenije v okviru Ruske federacije.

Poglej Cirilica in Čečenščina

Črka

Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).

Poglej Cirilica in Črka

Črnovice

Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.

Poglej Cirilica in Črnovice

Ö

sličica Ö ali ö je črka, ki se uporablja v več razširjenih latinskih pisavah ali pa kot črka O s preglasom za označitev sprednjih samoglasnikov ali.

Poglej Cirilica in Ö

Baška plošča

Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.

Poglej Cirilica in Baška plošča

Baškirščina

Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.

Poglej Cirilica in Baškirščina

Balša Brković

Balša Brković (srbska cirilica: Балша Брковић), črnogorski književnik, esejist, literarni in gledališki kritik, * 25. april 1966, Titograd (danes Podgorica), Črna gora.

Poglej Cirilica in Balša Brković

Banatska bolgarščina

''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).

Poglej Cirilica in Banatska bolgarščina

Batushka

Batushka je bil poljski black metal projekt Krzysztofa "Христофора" Drabikowskiega (ang. one man band), ki ga je ustanovil leta 2015.

Poglej Cirilica in Batushka

Beloruščina

Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.

Poglej Cirilica in Beloruščina

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Cirilica in Beograd

Beta

Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.

Poglej Cirilica in Beta

Biljar

Biljar (tatarska cirilica Биләр: Bïlär ali Бүләр: Bülär, rusko Биляр: Biljar) je bilo srednjeveško mesto v Volški Bolgariji in po mongolski invaziji nanjo njena druga prestolnica.

Poglej Cirilica in Biljar

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Cirilica in Bitola

Bitolski napis

Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.

Poglej Cirilica in Bitolski napis

Bože, carja hrani!

»Bože, carja hrani« (v cirilici Бо́же, Царя́ храни́!, dobesedno Bog, ohrani carja!) je bila uradna himna Ruskega imperija.

Poglej Cirilica in Bože, carja hrani!

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Cirilica in Bolgari

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Cirilica in Bolgarija

Bolgarska abeceda

Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.

Poglej Cirilica in Bolgarska abeceda

Boris I. Bolgarski

Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.

Poglej Cirilica in Boris I. Bolgarski

Bosanščina

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.

Poglej Cirilica in Bosanščina

Bosanska cirilica

Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.

Poglej Cirilica in Bosanska cirilica

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Cirilica in Bosna in Hercegovina

Busenje

Busenje (Бусење; Káptalanfalvá, Kaptalan) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Sečanj; slednja pa je del Srednje-banatskega upravnega okraja.

Poglej Cirilica in Busenje

Cahurščina

Cahurščina je eden lezginskih jezikov, ki spadajo v naško-dagestansko skupino kavkaških jezikov.

Poglej Cirilica in Cahurščina

Cerkvenoslovanščina

Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.

Poglej Cirilica in Cerkvenoslovanščina

Cetinje

Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.

Poglej Cirilica in Cetinje

Cirilske številke

Številčnica cerkvene ure v Suzdalu, Rusija Cirílske števílke so sistem za pisanje števil s črkami cirilice.

Poglej Cirilica in Cirilske številke

Darko Filipović

Darko Filipović (srbska cirilica Дарко Филиповић), srbski pevec, * 21. februar 1981, Leskovac.

Poglej Cirilica in Darko Filipović

Darko Radovanović

Darko Radovanović (srbska cirilica Дарко Радовановић), srbski pevec, * 21. september 1975, Novi Sad, † 11. junij 2011, Ostružnica, Beograd.

Poglej Cirilica in Darko Radovanović

Dženan Lončarević

Dženan Lončarević (srbska cirilica Џенан Лончаревић), srbski pevec, * 10. april 1975, Prijepolje.

Poglej Cirilica in Dženan Lončarević

Delta

Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.

Poglej Cirilica in Delta

Denes nad Makedonija

Denes nad Makedonija (prevod: Danes nad Makedonijo) je državna himna Severne Makedonije, ki jo je leta 1943 zložil Vlado Maleski.

Poglej Cirilica in Denes nad Makedonija

Derventa

Derventa (cirilica: Дервента) je mesto in občina, ki leži v Republiki srbski, v Bosni in Hercegovini.

Poglej Cirilica in Derventa

Distrikt Brčko

Distrikt Brčko je upravna enota Bosne in Hercegovine na severovzhodu države, blizu tromeje s Hrvaško in Srbijo.

Poglej Cirilica in Distrikt Brčko

Draginja Vuksanović-Stanković

Draginja Vuksanović-Stanković (cirilica: Драгиња Вуксановић-Станковић), črnogorska pravnica, političarka in profesorica, * 7. april 1978, Bar.

Poglej Cirilica in Draginja Vuksanović-Stanković

Dragoljub Đuričić

Dragoljub Đuričić (cirilica: Драгољуб Ђуричић), črnogorski bobnar in glasbenik, * 10. februar 1953, Cetinje, SFR Jugoslavija, † 15. marec 2021, Beograd, Srbija.

Poglej Cirilica in Dragoljub Đuričić

Dušanov zakonik

Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.

Poglej Cirilica in Dušanov zakonik

Duško Gojković

Duško (Dušan) Gojković (srbska cirilica Душко Гојковић), srbski jazz trobentač, skladatelj, vodja zasedb in aranžer * 14. oktober 1931, Jajce, Kraljevina Jugoslavija, † 5. april 2023.

Poglej Cirilica in Duško Gojković

Ečka

Ečka (Ечка) (pred vojno tudi Pavlovo, srbsko Ечка, madžarsko Écska, nekoč Német Écska; nemško Etschka, nekoč Deutsch Etschka; romunsko Ecica) је naselje mesta Zrenjanin v Srednjebanatskem upravnem okraju v Vojvodini, Srbija.

Poglej Cirilica in Ečka

Eggogologija

Eggogologija (rusko еггогология) je ruski izraz za iskanje skritih možnosti računal.

Poglej Cirilica in Eggogologija

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Poglej Cirilica in Epsilon

Erzjanščina

Erzjanščina (erzänj kelj) je Ugrofinski jezik, ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Nižnega Novgoroda, Čuvašije, Penze, Samare, Saratova, Orenburga, Uljanovska, Tatarstana in Baškortostana v Rusiji.

Poglej Cirilica in Erzjanščina

Eta (črka)

Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.

Poglej Cirilica in Eta (črka)

Feničanska abeceda

Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.

Poglej Cirilica in Feničanska abeceda

Fi

Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.

Poglej Cirilica in Fi

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Cirilica in Flerovij

Franc Serafin Metelko

Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Cirilica in Franc Serafin Metelko

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Poglej Cirilica in France Prešeren

Gagavščina

Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.

Poglej Cirilica in Gagavščina

Gajica

Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.

Poglej Cirilica in Gajica

Gama

Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.

Poglej Cirilica in Gama

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Cirilica in Glagolica

Gnjilane

Gnjilane (ali Gjilani, srbska cirilica Гњилане) je mesto na vzhodu Kosova in tretje največje mesto v tej delno priznani državi.

Poglej Cirilica in Gnjilane

Gračišče

Gračišče je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Cirilica in Gračišče

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Cirilica in Grška abeceda

Grb Jugoslavije

Grb SFRJ Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljalo šest gorečih bakel, katerih šest plamenov se je združevalo v en ogenj.

Poglej Cirilica in Grb Jugoslavije

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Cirilica in Grki

Hantijščina

Hantijščina (hant. ханты ясаӈ, latinizirano hanty jasang) je eden jezikov ugrijske podskupine ugrofinske skupine jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.

Poglej Cirilica in Hantijščina

Hi

Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.

Poglej Cirilica in Hi

Himna Baškortostana

Himna Republike Baškortostan je regionalna himna ruske zvezne države Baškortostan, sprejeta 12.

Poglej Cirilica in Himna Baškortostana

Ižica (črka)

Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).

Poglej Cirilica in Ižica (črka)

Ibar

Ibar (srbska cirilica: Ибар, albansko: Ibër ali Ibri) je reka, dolga 272 kilometrov.

Poglej Cirilica in Ibar

Indira Radić

Indira Radić (srbska cirilica Индира Радић), bosansko-srbska pevka, * 14. junij 1966, Doboj, Bosna in Hercegovina.

Poglej Cirilica in Indira Radić

Ipsilon (črka)

Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.

Poglej Cirilica in Ipsilon (črka)

Izvor, Žitorađa

Izvor (srbska cirilica: Извор) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Žitorađa; slednja pa je del Topliškega upravnega okraja.

Poglej Cirilica in Izvor, Žitorađa

Jer

Jer je ime dveh črk cirilice.

Poglej Cirilica in Jer

Jofikator

Črka Ё Jofikátor (ё + ← facio — »delam«) je računalniški program (črkovalnik) ali (modularna) razširitev urejevalnika besedil, ki obnovi cirilično črko Ё (jo, Е s preglasom) v ruskih besedilih na mestih kjer se je drugače velikokrat namesto nje rabila črka Е (je).

Poglej Cirilica in Jofikator

Jota (črka)

Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.

Poglej Cirilica in Jota (črka)

Jugoslovanske železnice

Logotip Jugoslovanskih železnic Jugoslovanske železnice (kratica: JŽ, ЈЖ v cirilici; srbohrvaško in hrvaško: Jugoslavenske željeznice, srbsko: Југословенске железнице; makedonsko: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater železniškega prometa v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta 1945 do razpada Jugoslavije.

Poglej Cirilica in Jugoslovanske železnice

Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo

Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, uradno (srbsko in hrvaško: Jugoslovensko kraljevsko ratno vazduhoplovstvo, v cirilici: Југословенско краљевско ратно ваздухопловство), s kratico: (JKRV), tudi »Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije« je nastalo leta 1918 v času Kraljevine SHS, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Cirilica in Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo

Julij Kleinmayr

Julij pl.

Poglej Cirilica in Julij Kleinmayr

Kalinka

Kalinka (v cirilici Калинка) je znana ruska pesem.

Poglej Cirilica in Kalinka

Kalmiščina

Kalmiščina (kalmiško Хальмг IPA: ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: je jezik iz skupine vzhodnomongolskih jezikov. Po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 ga v Republiki Kalmikiji na vzhodu Rusije govori 80.500 ljudi od skupno 183.000 Kalmikov. Kalmiščina ima več narečij: torgutsko, koknursko, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko in dorbotsko na Kitajskem, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko, urjanhajsko in hontonsko v Mongoliji ter buzavsko, torgutsko, dorbotsko in sart-kalmiško v Rusiji.

Poglej Cirilica in Kalmiščina

Kalmiki

Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.

Poglej Cirilica in Kalmiki

Kanadska domorodska zlogovna pisava

  Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.

Poglej Cirilica in Kanadska domorodska zlogovna pisava

Kapa (črka)

Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.

Poglej Cirilica in Kapa (črka)

Karadžordževiči

Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.

Poglej Cirilica in Karadžordževiči

Karakalpaki

Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.

Poglej Cirilica in Karakalpaki

Katedrala iz pločevink

Katedrala iz pločevink oziroma Pločevinkasta stolnica je prva ukrajinska samostojna pravoslavna cerkev v Severni Ameriki.

Poglej Cirilica in Katedrala iz pločevink

Katoliško pokopališče Ečka

Katoliško pokopališče Ečka je pokopališče v kraju Ečka.

Poglej Cirilica in Katoliško pokopališče Ečka

Kazaščina

Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.

Poglej Cirilica in Kazaščina

Kdo tam poje

Kdo tam poje (srbsko: Ко то тамо пева (cirilica); Ko to tamo peva (latinica)) je kultni srbski film režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevića iz leta 1980, ki je bil zelo gledan v celi Jugoslaviji.

Poglej Cirilica in Kdo tam poje

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Cirilica in Kijevska Rusija

Kirgiščina

Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.

Poglej Cirilica in Kirgiščina

Kliment Ohridski

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.

Poglej Cirilica in Kliment Ohridski

Kукла

Katarina Rešek, bolje znana po umetniškem imenu КУКЛА (običajno pisano v cirilici z velikimi tiskanimi črkami) oziroma v latinici Kukla, včasih tudi s priimkom Kesherović, slovenska glasbena producentka in režiserka slovenskega in makedonskega rodu, * 1991 Živi in deluje v Ljubljani.

Poglej Cirilica in Kукла

Komrat

Komrat (cirilični zapis Комрат) je mesto in središče istoimenske občine na jugu Moldavije ter glavno mesto avtonomne pokrajine Gagavzije.

Poglej Cirilica in Komrat

Konvertibilna marka

Konvertibilna marka (v cirilici: конвертибилна марка) je denarna enota Bosne in Hercegovine.

Poglej Cirilica in Konvertibilna marka

Korejščina

Koréjščina (glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni.

Poglej Cirilica in Korejščina

Kosovska Mitrovica

Kosovska Mitrovica (ali Mitrovica, srbska cirilica Косовска Митровица) je mesto na severu Kosova.

Poglej Cirilica in Kosovska Mitrovica

Kratica

Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.

Poglej Cirilica in Kratica

Krimska tatarščina

Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.

Poglej Cirilica in Krimska tatarščina

Kroatistika

Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.

Poglej Cirilica in Kroatistika

Ksi

Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.

Poglej Cirilica in Ksi

Kulin

Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.

Poglej Cirilica in Kulin

Lambda

Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.

Poglej Cirilica in Lambda

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Poglej Cirilica in Latinica

Letališče Kovin

Letališče Kovin (srbska cirilica Аеродром Кoвин, latinica Aerodrom Kovin) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Kovina.

Poglej Cirilica in Letališče Kovin

Letališče Leskovac

Letališče Leskovac (srbska cirilica Аеродром Лесковац, latinica Aerodrom Leskovac) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Leskovac.

Poglej Cirilica in Letališče Leskovac

Letališče Lisičji Jarak

Letališče Lisičji Jarak (srbska cirilica Аеродром Лисичји Јарак, latinica Aerodrom Lisičji Jarak) je športno letališče v Padinski Skeli v Srbiji, okoli 13 km severno od Beograda.

Poglej Cirilica in Letališče Lisičji Jarak

Letališče Morava

Letališče Morava (srbska cirilica Аеродром Морава, latinica Aerodrom Morava) je javno-vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Kraljeva.

Poglej Cirilica in Letališče Morava

Letališče Novi Sad

Letališče Novi Sad (srbska cirilica Аеродром Ченеј, latinica Aerodrom Čenej) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Novi Sad.

Poglej Cirilica in Letališče Novi Sad

Letališče Pančevo

Letališče Pančevo (srbska cirilica Аеродром Панчево, latinica Aerodrom Pančevo) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Pančevo.

Poglej Cirilica in Letališče Pančevo

Letališče Sjenica

Letališče Sjenica (srbska cirilica Аеродром Сјеница, latinica Aerodrom Sjenica) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Sjenice.

Poglej Cirilica in Letališče Sjenica

Letališče Sombor

Letališče Sombor (srbska cirilica Аеродром Сомбор, latinica Aerodrom Sombor) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Sombor.

Poglej Cirilica in Letališče Sombor

Letališče Trstenik

Letališče Trstenik (srbska cirilica Аеродром Трстеник, latinica Aerodrom Trstenik) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Trstenik.

Poglej Cirilica in Letališče Trstenik

Letališče Užice-Ponikve

Letališče Užice-Ponikve (srbska cirilica Аеродром Ужице-Поникве, latinica Aerodrom Užice-Ponikve) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Užice in Zlatibor.

Poglej Cirilica in Letališče Užice-Ponikve

Letališče Vršac

Letališče Vršac (srbska cirilica Аеродром Вршац, latinica Aerodrom Vršac) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Vršac.

Poglej Cirilica in Letališče Vršac

Letališče Zrenjanin

Letališče Zrenjanin (srbska cirilica Аеродром 3peњaнин, latinica Aerodrom Zrenjanin) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Zrenjanin.

Poglej Cirilica in Letališče Zrenjanin

Letalska baza Batajnica

Letalska baza Milenko Pavlović (srbska cirilica Аеродром Миленко Павловић, latinica Aerodrom Milenko Pavlović) je vojaška letalska baza v Srbiji, ki leži blizu Batajnice.

Poglej Cirilica in Letalska baza Batajnica

Ljubiša Samardžić

Ljubiša Samardžić (v cirilici Љубиша Самарџић), srbski igralec in režiser, * 19. november 1936, Skopje, Kraljevina Jugoslavija, † 8. september 2017.

Poglej Cirilica in Ljubiša Samardžić

Makedonščina

Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).

Poglej Cirilica in Makedonščina

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Cirilica in Makedonija (regija)

Makedonska književnost

Makedonska književnost je nastopila kot prva književnost najbolj južnega slovanskega naroda, ki je dolgo ohranjal mnoge praslovanske jezikovne oblike, kasneje pa je ta jezik prevzemal mnoge jezikovne značilnosti in oblike ostalih balkanskih jezikovnih skupin, grške, romanske, arbanaške.

Poglej Cirilica in Makedonska književnost

Makedonska kultura

Kultura Makedoncev je povezana z domovino in okoljem v katerem živijo.

Poglej Cirilica in Makedonska kultura

Marija Šestić

Marija Šestić (cirilica: Марија Шестић), bosanska pevka, * 5. maj 1987, Banja Luka, Bosna in Hercegovina.

Poglej Cirilica in Marija Šestić

Marijščina

Marijščina ali marijski jezik (staro ime čeremiški jezik) je ugrofinski jezik v Rusiji.

Poglej Cirilica in Marijščina

Marijci

Marijci (marijsko Марий-влак, Mari, rusko Mарийцы, Marijci) so ugro-finska etnična skupina, ki je tradicionalno živela ob reki Volgi in Kami, Rusija.

Poglej Cirilica in Marijci

Marina Tucaković

Marina Tucaković (srbska cirilica Марина Туцаковић), srbska besedilopiska, * 4. november 1953, Beograd, † 19. september 2021, Beograd.

Poglej Cirilica in Marina Tucaković

Mednarodno letališče Priština

Mednarodno letališče Priština (albansko Aeroporti Ndërkombëtar i Prishtinës; srbska cirilica Међународни аеродром Приштина, latinica Međunarodni aerodrom Priština) je letališče v Kosovo, ki primarno oskrbuje Prištino; je največje letališče na Kosovu.

Poglej Cirilica in Mednarodno letališče Priština

Medslovanščina

Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.

Poglej Cirilica in Medslovanščina

Meshetski Turki

Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo.

Poglej Cirilica in Meshetski Turki

Metelčica

Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.

Poglej Cirilica in Metelčica

Mi (črka)

Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.

Poglej Cirilica in Mi (črka)

Mikijev Zabavnik

Mikijev Zabavnik je bila jugoslovanska revija, ki je izhajala enkrat tedensko.

Poglej Cirilica in Mikijev Zabavnik

Miladin

Miladin (Cirilica: Миладин) je moško osebno ime.

Poglej Cirilica in Miladin

Moldavščina

Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.

Poglej Cirilica in Moldavščina

Molitva

Molitva (v cirilici Молитва, slovensko Molitev) je naslov zmagovalne pesmi na Pesmi Evrovizije 2007, ki jo je za Srbijo predstavljala mlada srbska pevka Marija Šerifović.

Poglej Cirilica in Molitva

Most Millennium (Črna gora)

Most Millennium (črnogorska cirilica: Мост Миленијум) je most s poševnimi zategami, ki se razteza čez reko Moračo v Podgorici v Črni gori.

Poglej Cirilica in Most Millennium (Črna gora)

Ni (črka)

Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.

Poglej Cirilica in Ni (črka)

Nišava

Nišava (cirilica: Нишава) je reka v Bolgariji in Srbiji, dolga 218 kilometrov.

Poglej Cirilica in Nišava

Novak Đoković

Novak Đoković (v cirilici Новак Ђоковић), srbski tenisač, * 22. maj 1987, Beograd, Srbija.

Poglej Cirilica in Novak Đoković

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Cirilica in Novi Sad

Omega

Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.

Poglej Cirilica in Omega

Omikron

Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.

Poglej Cirilica in Omikron

Opuščaj

Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).

Poglej Cirilica in Opuščaj

Osetinščina

Severna Osetija-Alanija |iso1.

Poglej Cirilica in Osetinščina

Palladijevo prečrkovanje

Palladijevo prečrkovanje je splošno sprejeti sistem prečrkovanja kitajščine v ruščino (cirilico).

Poglej Cirilica in Palladijevo prečrkovanje

Parada (film, 2011)

Parada (srbska cirilica: Парада) je srbska komedija/drama iz leta 2011, ki jo je napisal in režiral Srđan Dragojević.

Poglej Cirilica in Parada (film, 2011)

Pčinja

Pčinja (cirilica: Пчиња) je reka v Srbiji in Severni Makedoniji, dolga 135 kilometrov.

Poglej Cirilica in Pčinja

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Poglej Cirilica in Perzijščina

Petrovac na Moru

Petrovac na Moru (ciril. Петровац на Мору) je naselje mestnega tipa in manjše pristanišče v Črni gori, ki upravno spada pod občino Budva.

Poglej Cirilica in Petrovac na Moru

Pi (črka)

Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.

Poglej Cirilica in Pi (črka)

Pisava

logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.

Poglej Cirilica in Pisava

Piva

Piva (cirilica: Пива) je reka v Črni gori in krajši od povirnih krakov Drine, ki jo tvori po sotočju z reko Taro na meji z Bosno in Hercegovino.

Poglej Cirilica in Piva

Pljevlja

Pljevlja (ciril. Пљевља) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Pljevlja.

Poglej Cirilica in Pljevlja

Polock

Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.

Poglej Cirilica in Polock

Prečrkovanje

Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.

Poglej Cirilica in Prečrkovanje

Prečrkovanje cirilice

Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.

Poglej Cirilica in Prečrkovanje cirilice

Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo

Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo je slovenski črnokomični TV film iz leta 1991.

Poglej Cirilica in Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Cirilica in Primož Trubar

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Cirilica in Prvo bolgarsko cesarstvo

Psi

Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.

Poglej Cirilica in Psi

Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice

Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice (Streamlined System, bolgarsko Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za prečrkovanje bolgarske cirilice, ki je uveden z naslednjim:L.L. Ivanov,, Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp.

Poglej Cirilica in Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice

Rane

Rane (srbska cirilica: Ране) je srbska drama iz leta 1998, ki jo je napisal in režiral Srđan Dragojević.

Poglej Cirilica in Rane

Red zmage

Red zmage je bilo najvišje vojaško odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 8. novembra 1943.

Poglej Cirilica in Red zmage

Registrske tablice Belorusije

Različica registrskih oznak od leta 2004 Registrske tablice Belorusije so bile uvedene leta 1992, medtem ko trenutna oblika obstaja od maja 2004.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Belorusije

Registrske tablice Bolgarije

Trenutna različica registrskih tablic (v uporabi od leta 2008) Različica tablic pred letom 2008, ki je še vedno v uporabi Registrske tablice Bolgarije so bele barve s črnimi znaki in črno obrobo.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Bolgarije

Registrske tablice Bosne in Hercegovine

Trenutna oblika registrskih tablic Bosne in Hercegovine (v uporabi od 28. septembra 2009) Stare registrske tablice (izdajane do 28. septembra 2009, a še vedno v uporabi) Registrske tablice Bosne in Hercegovine nosijo trenutno obliko od leta 1998 dalje.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Bosne in Hercegovine

Registrske tablice Moldavije

Registrske tablice neodvisne Moldavije so bile uvedene 30.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Moldavije

Registrske tablice Severne Makedonije

Trenutna registrska tablica (v uporabi od februarja 2019 dalje) Nekdanja registrska tablica (2012–2019) Nekdanja registrska tablica (1993–2012) Registrske tablice Severne Makedonije sestojijo iz dvočrkovne oznake regije, ki ji sledi štirimestno število (do februarja 2012 trimestno) in dve črki.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Severne Makedonije

Registrske tablice Srbije

Registrska tablica Srbije (2011–) Registrske oznake Srbije so bile v trenutni obliki uvedene 1.

Poglej Cirilica in Registrske tablice Srbije

Riblja čorba

Riblja čorba (srbska cirilica: Рибља чорба) je srbska rock skupina.

Poglej Cirilica in Riblja čorba

Ro

Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.

Poglej Cirilica in Ro

Rokopis

Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.

Poglej Cirilica in Rokopis

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Cirilica in Ruščina

Ruska invazija na Ukrajino

Rusija je 24.

Poglej Cirilica in Ruska invazija na Ukrajino

Ruski pravopis

Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).

Poglej Cirilica in Ruski pravopis

Rutenija

Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.

Poglej Cirilica in Rutenija

Samostan v Suceavi

Samostan (romunsko Mănăstirea Sfântul Ioan cel Nou din Suceava, samostan svetega Ivana, novega mučenika) je v Suceavi v Romuniji.

Poglej Cirilica in Samostan v Suceavi

Saparmurat Nijazov

Saparmurat Atajevič Nijazov, turkmenski politik in dosmrtni predsednik Turkmenistana, * 19. februar 1940, Kipčak pri Ašhabadu, Turkmenistan, † 21. december 2006, Ašhabad.

Poglej Cirilica in Saparmurat Nijazov

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Cirilica in Sarajevo

Sebastijan Krelj

Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj, * 1538, Vipava, † 25. december 1567, Ljubljana.

Poglej Cirilica in Sebastijan Krelj

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Cirilica in Seznam jezikoslovnih vsebin

Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.

Poglej Cirilica in Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Poglej Cirilica in Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Sigma

Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.

Poglej Cirilica in Sigma

Sildavija

Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.

Poglej Cirilica in Sildavija

Sinan Sakić

Sinan Sakić (srbska cirilica Синан Сакић), srbski pevec narodne glasbe, * 13. oktober 1956, Loznica, † 1. junij 2018, Beograd.

Poglej Cirilica in Sinan Sakić

Slavko Kalezić

Slavko Kalezić (cirilica Славко Калезић, izgovorjava), črnogorski igralec, pevec in tekstopisec * 4. oktober 1985 Na Pesmi Evrovizije 2017 je zastopal Črno goro s pesmijo »Space«, vendar se mu ni uspelo prebiti v finale.

Poglej Cirilica in Slavko Kalezić

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Cirilica in Slovaška

Slovanska pisava

Slovanska pisava je hipotetična pisava, ki naj bi jo uporabljali Slovani pred pokristjanjevanjem in sprejetjem glagolice in cirilice.

Poglej Cirilica in Slovanska pisava

Sloveni

Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.

Poglej Cirilica in Sloveni

Slovio

Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.

Poglej Cirilica in Slovio

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Cirilica in Sovjetska zveza

Srđan Dragojević

Srđan Dragojević (v cirilici: Срђан Драгојевић), srbski režiser in scenarist, * 1. januar 1963, Beograd.

Poglej Cirilica in Srđan Dragojević

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Cirilica in Srbščina

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Poglej Cirilica in Srbohrvaščina

Srbski film

Srbski film (izviren srbski naslov: Srpski film; v cirilici: Српски филм) je srbska grozljivka iz leta 2010.

Poglej Cirilica in Srbski film

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Cirilica in Srednja Evropa

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Cirilica in Stara cerkvena slovanščina

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Poglej Cirilica in Starovzhodnoslovanščina

Stieg Larsson

Stieg Larsson (rojen kot: Karl Stig-Erland Larsson), švedski novinar, pisatelj, raziskovalec in proti-(neo)nacistični aktivist, * 15. avgust 1954, Skelleftehamn, Švedska, † 9. november 2004, Stockholm.

Poglej Cirilica in Stieg Larsson

Stipan Konzul

Stipan Konzul Istrski je bil hrvaški protestantski duhovnik in pisatelj.

Poglej Cirilica in Stipan Konzul

Supraseljski kodeks

Supraseljski kodeks Supraseljski kodeks (imenovan tudi Petkov zbornik) je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis iz konca 10.

Poglej Cirilica in Supraseljski kodeks

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Cirilica in Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril

Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.

Poglej Cirilica in Sveti Ciril

Sveti Naum

Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.

Poglej Cirilica in Sveti Naum

Tabasaranščina

Tabasaranščina (tabasaransko Табасаран чӀал) je jezik okoli 110 tisoč Tabasarancev in eden od uradnih jezikov ruske avtonomne republike Dagestan.

Poglej Cirilica in Tabasaranščina

Tadžiščina

Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji.

Poglej Cirilica in Tadžiščina

Tadžikistan

Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Cirilica in Tadžikistan

Tajna zgodovina Mongolov

Tajna zgodovina Mongolov, izdaja iz leta 1908, mongolski tekst v kitajski transkripciji. Na desni strani posameznega stolpca je glosarij. Tajna zgodovina Mongolov (mongolsko 38px, Mongγol-un niγuca tobčijan, v cirilici: Монголын нууц товчоо, Mongolyn nuuc tovčoo) je najstarejše ohranjeno literarno delo v mongolskem jeziku.

Poglej Cirilica in Tajna zgodovina Mongolov

Tara (reka)

Tara (cirilica: Тара) je reka, ki teče skozi Črno goro in v spodnjem toku tvori državno mejo z Bosno in Hercegovino.

Poglej Cirilica in Tara (reka)

Tatarščina

Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.

Poglej Cirilica in Tatarščina

Tau

Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.

Poglej Cirilica in Tau

Theta

Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.

Poglej Cirilica in Theta

Timok

Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.

Poglej Cirilica in Timok

Turkmenščina

Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.

Poglej Cirilica in Turkmenščina

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Poglej Cirilica in Turkmenistan

Uładzimir Karatkievič

Uładzimir Karatkievič, ime po očetu Siamionavič (cirilsko Уладзімір Караткевіч), beloruski pisatelj, pesnik in dramatik, * 26. november 1930, † 25. julij 1984.

Poglej Cirilica in Uładzimir Karatkievič

Ugrofinski jeziki

Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.

Poglej Cirilica in Ugrofinski jeziki

Ukrajinščina

Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.

Poglej Cirilica in Ukrajinščina

Ukrajinska abeceda

Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.

Poglej Cirilica in Ukrajinska abeceda

Ulan Bator

Ulan Bator (- Ulanbaataar ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - Ulaγanbaγatur, dobesedno »Rdeči heroj«) je glavno mesto Mongolije in s 1,3 milijona prebivalcev (podatek za leto 2013) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno nomadski.

Poglej Cirilica in Ulan Bator

Uvac (reka)

Uvac (cirilica: Увац) je reka v jugozahodni Srbiji in vzhodni Bosni in Hercegovini.

Poglej Cirilica in Uvac (reka)

Vedro Polje, Bihać

Vedro Polje (v cirilici: Ведро Поље), je mestna četrt Bihaća v Bosni in Hercegovini, pred letom 1991 je bilo samostojno naselje.

Poglej Cirilica in Vedro Polje, Bihać

Velika Morava

Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.

Poglej Cirilica in Velika Morava

Verigar

Verigar je serija znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve jugoslovanske oz.

Poglej Cirilica in Verigar

Vesna Trivalić

Vesna Trivalić (cirilica: Весна Тривалић), srbska igralka, * 13. marec 1965, Beograd.

Poglej Cirilica in Vesna Trivalić

Viki Miljković

Violeta "Viki" Miljković (srbska cirilica Виолета Миљковић), srbska pevka in profesorica glasbe, * 18. december 1974, Niš.

Poglej Cirilica in Viki Miljković

Volapiško kodiranje

| Volapiško kodiranje (rusko »кодировка волапюк«, kodirovka volapjuk) je slengovski izraz za zapisovanje črk cirilske abecede z latinico.

Poglej Cirilica in Volapiško kodiranje

Volapik

Volapík (tudi volapük) je umetni jezik.

Poglej Cirilica in Volapik

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Poglej Cirilica in Vzhodna Evropa

Vzhodna slovaščina

Vzhodna slovaščina je narečna skupina slovaščine, ki jo govorijo na vzhodnem delu Slovaške.

Poglej Cirilica in Vzhodna slovaščina

Zahodni Slovani

Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.

Poglej Cirilica in Zahodni Slovani

Zahodnoslovanski jeziki

Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.

Poglej Cirilica in Zahodnoslovanski jeziki

Zeta (črka)

Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.

Poglej Cirilica in Zeta (črka)

Zgodovina Črne gore

Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.

Poglej Cirilica in Zgodovina Črne gore

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Cirilica in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991

Grb Socialistične republike Slovenije Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991 je obdobje slovenske zgodovine, ki je zaznamovano z enostrankarskim sistemom.

Poglej Cirilica in Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991

Zrenjanin

Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji.

Poglej Cirilica in Zrenjanin

К

К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.

Poglej Cirilica in К

Њ

Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.

Poglej Cirilica in Њ

П

П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.

Poglej Cirilica in П

О

О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.

Poglej Cirilica in О

Ё

*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Cirilica in Ё

Џ

Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.

Poglej Cirilica in Џ

А

А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).

Poglej Cirilica in А

Н

Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).

Poglej Cirilica in Н

Р

Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.

Poglej Cirilica in Р

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.

Poglej Cirilica in С

Т

Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.

Poglej Cirilica in Т

У

У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.

Poglej Cirilica in У

Ф

Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.

Poglej Cirilica in Ф

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.

Poglej Cirilica in Х

Ц

Ц je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Cirilica in Ц

Ч

Ч je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Cirilica in Ч

Ш

Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.

Poglej Cirilica in Ш

Щ

Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.

Poglej Cirilica in Щ

Ъ

Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.

Poglej Cirilica in Ъ

Ы

Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.

Poglej Cirilica in Ы

Ь

Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.

Poglej Cirilica in Ь

Э

*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.

Poglej Cirilica in Э

Ю

Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).

Poglej Cirilica in Ю

Я

Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).

Poglej Cirilica in Я

М

М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.

Poglej Cirilica in М

Ј

Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.

Poglej Cirilica in Ј

И

И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).

Poglej Cirilica in И

Ж

Ж je cirilska črka.

Poglej Cirilica in Ж

З

З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.

Poglej Cirilica in З

Б

Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Cirilica in Б

В

В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Cirilica in В

Ђ

Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Poglej Cirilica in Ђ

Г

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.

Poglej Cirilica in Г

Д

Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.

Poglej Cirilica in Д

І

І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).

Poglej Cirilica in І

Е

Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Cirilica in Е

Ѕ

S je cirilska črka, ki se je verjetno razvila iz grške črke (stigma).

Poglej Cirilica in Ѕ

Љ

Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.

Poglej Cirilica in Љ

Ћ

Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Poglej Cirilica in Ћ

Л

Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.

Poglej Cirilica in Л

Й

Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.

Poglej Cirilica in Й

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti