Kazalo
39 odnosi: Aleksander I. Bolgarski, Aleksander II. Ruski, Avstro-Ogrska, Črno morje, Balkan, Bolgari, De iure - de facto, Donava, Drugo bolgarsko cesarstvo, Egejsko morje, Ferdinand I. Bolgarski, Grščina, Kneževina, Kraljevina Bolgarija, Mezija, Nemčija, Osmansko cesarstvo, Otto von Bismarck, Pirot, Plovdiv, Pravoslavne Cerkve, Prva svetovna vojna, Regent, Rusi, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1877–1878), Severna Makedonija, Sofija, Sredozemlje, Stara planina, Trakija, Turščina, Ustava, Vazal, Veliko Trnovo, Visoka porta, Vranje, Vzhodna Rumelija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.
Aleksander I. Bolgarski
Aleksander I. Bolgarski (rojen kot Alexander Joseph von Battenberg), bolgarski knez nemškega rodu, * 5. april 1857, † 23. oktober 1893.
Poglej Kneževina Bolgarija in Aleksander I. Bolgarski
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Kneževina Bolgarija in Aleksander II. Ruski
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Kneževina Bolgarija in Avstro-Ogrska
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Kneževina Bolgarija in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Kneževina Bolgarija in Balkan
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Kneževina Bolgarija in Bolgari
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Kneževina Bolgarija in De iure - de facto
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Kneževina Bolgarija in Donava
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Kneževina Bolgarija in Drugo bolgarsko cesarstvo
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Kneževina Bolgarija in Egejsko morje
Ferdinand I. Bolgarski
Ferdinand I. (izvirno nemško Ferdinand Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha), bolgarski knez in car, * 26. februar 1861, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 10. september 1948, Coburg, Nemčija.
Poglej Kneževina Bolgarija in Ferdinand I. Bolgarski
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kneževina Bolgarija in Grščina
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Kneževina Bolgarija in Kneževina
Kraljevina Bolgarija
Kraljevina Bolgarija ali Bolgarsko cesarstvo, imenovano tudi Tretje bolgarsko carstvo, je bila ustavna monarhija v jugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5.
Poglej Kneževina Bolgarija in Kraljevina Bolgarija
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Kneževina Bolgarija in Mezija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kneževina Bolgarija in Nemčija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kneževina Bolgarija in Osmansko cesarstvo
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Kneževina Bolgarija in Otto von Bismarck
Pirot
Pirot (izvirno Пирот) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Pirotskega upravnega okraja.
Poglej Kneževina Bolgarija in Pirot
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Kneževina Bolgarija in Plovdiv
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Poglej Kneževina Bolgarija in Pravoslavne Cerkve
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Kneževina Bolgarija in Prva svetovna vojna
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Kneževina Bolgarija in Regent
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Kneževina Bolgarija in Rusi
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Kneževina Bolgarija in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Kneževina Bolgarija in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Kneževina Bolgarija in Severna Makedonija
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Kneževina Bolgarija in Sofija
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Kneževina Bolgarija in Sredozemlje
Stara planina
Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.
Poglej Kneževina Bolgarija in Stara planina
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kneževina Bolgarija in Trakija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Kneževina Bolgarija in Turščina
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Kneževina Bolgarija in Ustava
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Kneževina Bolgarija in Vazal
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Kneževina Bolgarija in Veliko Trnovo
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Kneževina Bolgarija in Visoka porta
Vranje
Vranje je lahko ime več naselij.
Poglej Kneževina Bolgarija in Vranje
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Kneževina Bolgarija in Vzhodna Rumelija
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Poglej Kneževina Bolgarija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske