Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vzhodna Rumelija

Index Vzhodna Rumelija

Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى‎‎, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Abdul Hamid II., Aleksander I. Bolgarski, Antika, Armenci, Avstrijci, Čehi, Črno morje, Balkanski vojni, Bolgari, Burgas, De iure - de facto, Ferdinand I. Bolgarski, Francozi, Grščina, Grki, Haskovo, Italijani, Judje, Kneževina Bolgarija, Madžari, Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Plovdiv, Prva svetovna vojna, Rimsko cesarstvo, Rodopi, Romi, Rumelija, Stara planina, Stara Zagora, Status quo, Trakija, Turki, Vilajet, Visoka porta.

Abdul Hamid II.

Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.

Poglej Vzhodna Rumelija in Abdul Hamid II.

Aleksander I. Bolgarski

Aleksander I. Bolgarski (rojen kot Alexander Joseph von Battenberg), bolgarski knez nemškega rodu, * 5. april 1857, † 23. oktober 1893.

Poglej Vzhodna Rumelija in Aleksander I. Bolgarski

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Vzhodna Rumelija in Antika

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Vzhodna Rumelija in Armenci

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Avstrijci

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Poglej Vzhodna Rumelija in Čehi

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Vzhodna Rumelija in Črno morje

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Poglej Vzhodna Rumelija in Balkanski vojni

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Vzhodna Rumelija in Bolgari

Burgas

Burgas je glavno mesto okraja Burgas v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z okoli 200.000 prebivalci (za Sofijo, Plovdivom in Varno).

Poglej Vzhodna Rumelija in Burgas

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Vzhodna Rumelija in De iure - de facto

Ferdinand I. Bolgarski

Ferdinand I. (izvirno nemško Ferdinand Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha), bolgarski knez in car, * 26. februar 1861, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 10. september 1948, Coburg, Nemčija.

Poglej Vzhodna Rumelija in Ferdinand I. Bolgarski

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Francozi

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Grščina

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Vzhodna Rumelija in Grki

Haskovo

Haskovo je glavno mesto okraja Haskovo v osrednji južni Bolgariji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Haskovo

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Vzhodna Rumelija in Italijani

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Vzhodna Rumelija in Judje

Kneževina Bolgarija

Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.

Poglej Vzhodna Rumelija in Kneževina Bolgarija

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Vzhodna Rumelija in Madžari

Osmanščina

Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Vzhodna Rumelija in Osmanščina

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Vzhodna Rumelija in Osmansko cesarstvo

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Vzhodna Rumelija in Plovdiv

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Vzhodna Rumelija in Prva svetovna vojna

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Vzhodna Rumelija in Rimsko cesarstvo

Rodopi

Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.

Poglej Vzhodna Rumelija in Rodopi

Romi

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

Poglej Vzhodna Rumelija in Romi

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Vzhodna Rumelija in Rumelija

Stara planina

Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.

Poglej Vzhodna Rumelija in Stara planina

Stara Zagora

Stara Zagora je glavno mesto okraja Stara Zagora v osrednji južni Bolgariji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Stara Zagora

Status quo

Status quo označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd.

Poglej Vzhodna Rumelija in Status quo

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Vzhodna Rumelija in Trakija

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Vzhodna Rumelija in Turki

Vilajet

Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.

Poglej Vzhodna Rumelija in Vilajet

Visoka porta

Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.

Poglej Vzhodna Rumelija in Visoka porta

Prav tako znan kot Iztočna Rumelija.