Kazalo
77 odnosi: Alpe, Antarktika, Antiklinala, Apnenec, Balkanski bor, Berlinski kongres, Biotit, Bizantinsko cesarstvo, Blagoevgrad, Blagoevgrad (okraj), Bolgarija, Bukev, Divja mačka, Divja svinja, Dob (drevo), Etna, Gams, Gnajs, Gorovje, Gozd, Granit, Grčija, Horst (geologija), Iglavci, Ilindenska-preobrazbena vstaja, Kačar, Kavkaz, Koconogi čuk, Konglomerat, Kraška jama, Kraški gaber, Krnica, Kuna zlatica, Kvarcit, Kvartar, Ledeniško jezero, Ledenik, Listavec, Los Angeles, Mali klinkač, Mali orel, Marmor, Masiv, Melniške piramide, Musala, Navadni brin, Navadni jelen, Neogen, Olimp, Osmansko cesarstvo, ... Razširi indeks (27 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Pirin in Alpe
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Pirin in Antarktika
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Pirin in Antiklinala
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Pirin in Apnenec
Balkanski bor
Pinus peuce (makedonski bor ali balkanski bor) (srbohrvaško/makedonsko молика, molika; bolgarsko бяла мура, Byala mura) je vrsta bora, ki izvira iz gora Makedonije, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Kosova, skrajemi jugozahodu Srbije in skrajni sever Grčije.
Poglej Pirin in Balkanski bor
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Pirin in Berlinski kongres
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Pirin in Biotit
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Pirin in Bizantinsko cesarstvo
Blagoevgrad
Blagoevgrad je mesto in sedež istoimenske mestne občine in okraja Blagoevgrad v jugozahodi Bolgariji.
Poglej Pirin in Blagoevgrad
Blagoevgrad (okraj)
Okraj Blagoevgrad v Bolgariji. Okraj Blagoevgrad je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.
Poglej Pirin in Blagoevgrad (okraj)
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pirin in Bolgarija
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Pirin in Bukev
Divja mačka
Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.
Poglej Pirin in Divja mačka
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Pirin in Divja svinja
Dob (drevo)
Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.
Poglej Pirin in Dob (drevo)
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Pirin in Etna
Gams
Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Poglej Pirin in Gams
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Pirin in Gnajs
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Pirin in Gorovje
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Pirin in Gozd
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Pirin in Granit
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pirin in Grčija
Horst (geologija)
V fizični geografiji in geologiji je horst s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje.
Poglej Pirin in Horst (geologija)
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Pirin in Iglavci
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Pirin in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Kačar
Káčar (znanstveno ime Circaetus gallicus), tudi navadni kačar, kačji orel ali gozdni kačar je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Pirin in Kačar
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Pirin in Kavkaz
Koconogi čuk
Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).
Poglej Pirin in Koconogi čuk
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Pirin in Konglomerat
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Pirin in Kraška jama
Kraški gaber
Kraški gaber (znanstveno ime Carpinus orientalis) je listopadna drevesna vrsta, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Pirin in Kraški gaber
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Pirin in Krnica
Kuna zlatica
Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.
Poglej Pirin in Kuna zlatica
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Poglej Pirin in Kvarcit
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Pirin in Kvartar
Ledeniško jezero
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.
Poglej Pirin in Ledeniško jezero
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Pirin in Ledenik
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Pirin in Listavec
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Pirin in Los Angeles
Mali klinkač
Mali klinkač (znanstveno ime Clanga pomarina) je ujeda iz družine kraguljev, ki gnezdi v Vzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.
Poglej Pirin in Mali klinkač
Mali orel
Mali orel (znanstveno ime Hieraaetus pennatus) je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Pirin in Mali orel
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Pirin in Marmor
Masiv
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.
Poglej Pirin in Masiv
Melniške piramide
Melniške piramide (bolgarsko Мелнишки пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki so v vznožju gorske skupine Pirin v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pirin in Melniške piramide
Musala
Musala (izg. Musalà) je gora v pogorju Rila v Bolgariji.
Poglej Pirin in Musala
Navadni brin
Navadni brin, znanstveno ime Juniperus communis, je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke).
Poglej Pirin in Navadni brin
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Pirin in Navadni jelen
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Pirin in Neogen
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Pirin in Olimp
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Pirin in Osmansko cesarstvo
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Pirin in Peščenjak
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Pirin in Perun
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Pirin in Pireneji
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pirin in Pirinski narodni park
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Poglej Pirin in Planika
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Pirin in Planinski orel
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pirin in Pleistocen
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Pirin in Podtalnica
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Pirin in Ponor in požiralnik
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Pirin in Porečje
Razvodje
Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.
Poglej Pirin in Razvodje
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Pirin in Rdeči bor
Relikt (biologija)
Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.
Poglej Pirin in Relikt (biologija)
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Pirin in Rila
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pirin in Rimsko cesarstvo
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Pirin in Rjavi medved
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Pirin in Rodopi
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Pirin in Skrilavec
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Pirin in Slap
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Pirin in Sofija
Sokol plenilec
''Falco cherrug '' Sokol plenilec (znanstveno ime Falco cherrug) je ptič iz družine sokolov.
Poglej Pirin in Sokol plenilec
Sokol selec
Sokol selec (znanstveno ime Falco peregrinus) je ptič iz družine sokolov.
Poglej Pirin in Sokol selec
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Pirin in Srednji vek
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Pirin in Srna
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Pirin in Topografija
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Pirin in Volk
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Pirin in Vrtača