Odpri v Google MapsKazalo
78 odnosi: Alge, Alpe, Antiklinala, Azorski anticiklon, Žabe, Balkan, Belouška, Biotit, Blistavec, Bolgarija, Bukev, Divja mačka, Divja svinja, Divji petelin, Evropska snežna voluharica, Ferdinand I. Bolgarski, Gams, Geologija, Glodavci, Gnajs, Gozdni jereb, Granit, Hribski urh, Kačar, Karbonat, Koconogi čuk, Kotorna, Kuna zlatica, Kvarcit, Lagomorfi, Ledena doba, Ledenik, Mahovi, Mali orel, Marmor, Metamorfne kamnine, Naravni rezervat Ali Botuš, Natura 2000, Navadna krastača, Navadni gad, Navadni jelen, Navadni močerad, Navadni zelenec, Netopirji, Nevretenčarji, Oligocen, Orogeneza, Paleozoik, Pevci, Pirin, ... Razširi indeks (28 več) »
- Kraji svetovne dediščine v Bolgariji
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Pirinski narodni park in Alge
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Pirinski narodni park in Alpe
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Pirinski narodni park in Antiklinala
Azorski anticiklon
Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki.
Poglej Pirinski narodni park in Azorski anticiklon
Žabe
Rast in razvoj ''Anura'': Paglavec brez pljuč, b) z enim parom okončin, c) z dvema paroma okončin in še vedno z repom, d) mlada žaba z izginjajočim repom, e) žaba brez repa Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk.
Poglej Pirinski narodni park in Žabe
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Pirinski narodni park in Balkan
Belouška
Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.
Poglej Pirinski narodni park in Belouška
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Pirinski narodni park in Biotit
Blistavec
Blistavec (znanstveno ime Telestes souffia) je vrsta sladkovodnih rib iz družine pravih krapovcev, ki je razširjena v vodotokih Avstrije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Romunije, Rusije, Srbije, Črne gore, Slovaške, Švice in Slovenije.
Poglej Pirinski narodni park in Blistavec
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pirinski narodni park in Bolgarija
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Pirinski narodni park in Bukev
Divja mačka
Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.
Poglej Pirinski narodni park in Divja mačka
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Pirinski narodni park in Divja svinja
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Pirinski narodni park in Divji petelin
Evropska snežna voluharica
Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.
Poglej Pirinski narodni park in Evropska snežna voluharica
Ferdinand I. Bolgarski
Ferdinand I. (izvirno nemško Ferdinand Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha), bolgarski knez in car, * 26. februar 1861, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 10. september 1948, Coburg, Nemčija.
Poglej Pirinski narodni park in Ferdinand I. Bolgarski
Gams
Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Poglej Pirinski narodni park in Gams
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Pirinski narodni park in Geologija
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Pirinski narodni park in Glodavci
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Pirinski narodni park in Gnajs
Gozdni jereb
Gozdni jereb (znanstveno ime Tetrastes bonasia) ali leščerka je najmanjša gozdna kura, ki živi na ozemlju Slovenije.
Poglej Pirinski narodni park in Gozdni jereb
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Pirinski narodni park in Granit
Hribski urh
Hribski urh (znanstveno ime Bombina variegata) spada v družino žab urhov Bombinatoridae.
Poglej Pirinski narodni park in Hribski urh
Kačar
Káčar (znanstveno ime Circaetus gallicus), tudi navadni kačar, kačji orel ali gozdni kačar je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Pirinski narodni park in Kačar
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Pirinski narodni park in Karbonat
Koconogi čuk
Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).
Poglej Pirinski narodni park in Koconogi čuk
Kotorna
Skalna jerebica (znanstveno ime Alectoris graeca) imenovana tudi kotorna je ptica ki spada v družino poljskih kur.
Poglej Pirinski narodni park in Kotorna
Kuna zlatica
Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.
Poglej Pirinski narodni park in Kuna zlatica
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Poglej Pirinski narodni park in Kvarcit
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Poglej Pirinski narodni park in Lagomorfi
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Pirinski narodni park in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Pirinski narodni park in Ledenik
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Pirinski narodni park in Mahovi
Mali orel
Mali orel (znanstveno ime Hieraaetus pennatus) je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Pirinski narodni park in Mali orel
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Pirinski narodni park in Marmor
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Pirinski narodni park in Metamorfne kamnine
Naravni rezervat Ali Botuš
Naravni rezervat Ali Botuš (bolgarsko Али ботуш), prav tako napisan Alibotouš, je naravni rezervat v majhnem gorskem območju Slavjanka, na meji med Bolgarijo in Grčijo.
Poglej Pirinski narodni park in Naravni rezervat Ali Botuš
Natura 2000
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost.
Poglej Pirinski narodni park in Natura 2000
Navadna krastača
Navadna krastača (znanstveno ime Bufo bufo) ali evropska krastača je zelo razširjena vrsta krastač.
Poglej Pirinski narodni park in Navadna krastača
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Pirinski narodni park in Navadni gad
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Pirinski narodni park in Navadni jelen
Navadni močerad
Navadni močerad ali pisani močerad (znanstveno ime Salamandra salamandra) je repata dvoživka.
Poglej Pirinski narodni park in Navadni močerad
Navadni zelenec
Zelênec (znanstveno ime Lacerta viridis) je z dolžino do 40 cm (izjemoma več) eden večjih kuščarjev in največji kuščar v Sloveniji.
Poglej Pirinski narodni park in Navadni zelenec
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Pirinski narodni park in Netopirji
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Pirinski narodni park in Nevretenčarji
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Pirinski narodni park in Oligocen
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Pirinski narodni park in Orogeneza
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Pirinski narodni park in Paleozoik
Pevci
Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.
Poglej Pirinski narodni park in Pevci
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pirinski narodni park in Pirin
Pisanec
Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.
Poglej Pirinski narodni park in Pisanec
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Pirinski narodni park in Planinski orel
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pirinski narodni park in Pleistocen
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Pirinski narodni park in Porečje
Potočna postrv
Potočna postrv (znanstveno ime Salmo trutta) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.
Poglej Pirinski narodni park in Potočna postrv
Pozidna kuščarica
Pozidna kuščarica (znanstveno ime Podarcis muralis) je zelo razširjena vrsta kuščaric v Evropi in Severni Ameriki kjer jo imenujejo tudi evropska pozidna kuščarica.
Poglej Pirinski narodni park in Pozidna kuščarica
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Pirinski narodni park in Predkambrij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Pirinski narodni park in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Pirinski narodni park in Ptiči
Razvodnica
Večje evropske razvodnice Razvodnica je namišljena črta, ki je ločnica med dvema porečjema ali povodjema.
Poglej Pirinski narodni park in Razvodnica
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Poglej Pirinski narodni park in Rečna jegulja
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Pirinski narodni park in Rila
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Pirinski narodni park in Rjavi medved
Rosnica
Rosnica ali sivka (znanstveno ime Rana dalmatina) je dvoživka iz rodu Rana (prava žaba).
Poglej Pirinski narodni park in Rosnica
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Pirinski narodni park in Sesalci
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Pirinski narodni park in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Pirinski narodni park in Silikat
Smokulja
Smokulja (znanstveno ime Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev.
Poglej Pirinski narodni park in Smokulja
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Pirinski narodni park in Smreka
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Poglej Pirinski narodni park in Sodoprsti kopitarji
Sokol plenilec
''Falco cherrug '' Sokol plenilec (znanstveno ime Falco cherrug) je ptič iz družine sokolov.
Poglej Pirinski narodni park in Sokol plenilec
Sokol selec
Sokol selec (znanstveno ime Falco peregrinus) je ptič iz družine sokolov.
Poglej Pirinski narodni park in Sokol selec
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Pirinski narodni park in Srna
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Pirinski narodni park in Tektonika plošč
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Pirinski narodni park in Volk
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Pirinski narodni park in Vretenčarji
Zelena rega
Zelena rega (znanstveno ime Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae).
Poglej Pirinski narodni park in Zelena rega
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Pirinski narodni park in Zveri