Kazalo
38 odnosi: Alexandru Averescu, Arbitraža, Avstro-Ogrska, İsmail Enver, Črna gora, Balkan, Balkanski vojni, Bolgarija, Bukarešta, Dobrudža, Egejska Makedonija, Ferdinand I. Romunski, Grčija, Janko Vukotić, Karel I. Romunski, Kraljevina Črna gora, Kraljevina Srbija (1882–1918), Mehmed V., Mihajlo Savov, Niš, Odrin, Osmansko cesarstvo, Petar Bojović, Peter I. Karađorđević, Pirot, Prva balkanska vojna, Radko Dimitrijev, Radomir Putnik, Romunija, Ruski imperij, Severna Makedonija, Sofija, Srbija, Stefano Tošev, Stepa Stepanović, Strumica, Trakija, Vojna.
- Vojne Bolgarije
- Vojne Grčije
- Vojne Osmanskega cesarstva
- Vojne Romunije
- Vojne Srbije
- Vojne Črne gore
Alexandru Averescu
Alexandru Constantin Averescu, romunski maršal in državnik, * 9. marec 1859, Besarabija, † 3. oktober 1938, Bukarešta.
Poglej Druga balkanska vojna in Alexandru Averescu
Arbitraža
Arbitraža je pravni postopek reševanja sporov izven sodišča, pri čemer udeleženci prepustijo odločanje določeni osebi ali osebam – t. i. arbitrom oz.
Poglej Druga balkanska vojna in Arbitraža
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Druga balkanska vojna in Avstro-Ogrska
İsmail Enver
Ismail Enver (turško: اسماعيل انور), turški častnik, * 22. november 1881, Carigrad, † 4. avgust 1922, Ab-i-Derya, Dušanbe, Tadžikistan.
Poglej Druga balkanska vojna in İsmail Enver
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Druga balkanska vojna in Črna gora
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Druga balkanska vojna in Balkan
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Druga balkanska vojna in Balkanski vojni
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Druga balkanska vojna in Bolgarija
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Druga balkanska vojna in Bukarešta
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Poglej Druga balkanska vojna in Dobrudža
Egejska Makedonija
Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.
Poglej Druga balkanska vojna in Egejska Makedonija
Ferdinand I. Romunski
Ferdinand I. Romunski, romunski kralj, * 24. avgust 1865, Sigmaringen, Romunija, † 20. julij 1927, Sinaia, Romunija.
Poglej Druga balkanska vojna in Ferdinand I. Romunski
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Druga balkanska vojna in Grčija
Janko Vukotić
Janko Vukotić, črnogorski general in politik, * 18. februar 1866, Čevo, Črna gora, † 4. februar 1927, Beograd.
Poglej Druga balkanska vojna in Janko Vukotić
Karel I. Romunski
Karel I. Romunski, romunski kralj, * 20. april 1839, Sigmaringen, †, Sinaia.
Poglej Druga balkanska vojna in Karel I. Romunski
Kraljevina Črna gora
Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.
Poglej Druga balkanska vojna in Kraljevina Črna gora
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Druga balkanska vojna in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Mehmed V.
Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.
Poglej Druga balkanska vojna in Mehmed V.
Mihajlo Savov
Mihajlo Savov, bolgarski general, * 14. november 1857, Stara Zagora, Osmansko cesarstvo (danes Bolgarija), † 21. julij 1928, Saint-Vallier-de-Thiey, Francija.
Poglej Druga balkanska vojna in Mihajlo Savov
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Druga balkanska vojna in Niš
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Druga balkanska vojna in Odrin
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Druga balkanska vojna in Osmansko cesarstvo
Petar Bojović
Petar Bojović (srb. Петар Бојовић), srbski general, * 16. julij 1858, Miševiči, Srbija, † 19. januar 1945, Beograd, Srbija.
Poglej Druga balkanska vojna in Petar Bojović
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Poglej Druga balkanska vojna in Peter I. Karađorđević
Pirot
Pirot (izvirno Пирот) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Pirotskega upravnega okraja.
Poglej Druga balkanska vojna in Pirot
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Druga balkanska vojna in Prva balkanska vojna
Radko Dimitrijev
Radko Dimitrijev, bolgarski general, * 1859, † 1918.
Poglej Druga balkanska vojna in Radko Dimitrijev
Radomir Putnik
Radomir Putnik (srb. Радомир Путник), srbski general, * 24. januar 1847, Kragujevac, Kneževina Srbija, † 17. maj 1917, Nica, Francija.
Poglej Druga balkanska vojna in Radomir Putnik
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Druga balkanska vojna in Romunija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Druga balkanska vojna in Ruski imperij
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Druga balkanska vojna in Severna Makedonija
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Druga balkanska vojna in Sofija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Druga balkanska vojna in Srbija
Stefano Tošev
Stefan Tošev, bolgarski general, * 18. december 1859, Stara Zagora, † 27. november 1924, Plovdiv.
Poglej Druga balkanska vojna in Stefano Tošev
Stepa Stepanović
Stepan - Stepa Stepanović (srb. Степа Степановић), srbski general, * 11. marec 1856, Kumodraž, Srbija, † 27. april 1929, Čačak, Srbija.
Poglej Druga balkanska vojna in Stepa Stepanović
Strumica
Strumica je mesto na jugovzhodu Severne Makedonije z okoli 36.000 prebivalci.
Poglej Druga balkanska vojna in Strumica
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Druga balkanska vojna in Trakija
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Druga balkanska vojna in Vojna