Kazalo
33 odnosi: Aretacija, Boljševiki, Bukovina, Divizija, Dragonci, Galicija, General, Gruzija, Konjenica, Mihail Vasiljevič Aleksejev, Moskva, Oborožene sile, Prut, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Reka, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Rusko-turške vojne, Seznam ruskih generalov, Sovjetska zveza, Tbilisi, Vojaški čini, Vojska, 17. marec, 1853, 1877, 1878, 19. avgust, 1906, 1912, 1926.
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Prejemniki reda svetega Save
- Sovjetski generali
Aretacija
Aretacija je začasen odvzem prostosti.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Aretacija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Boljševiki
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Bukovina
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Divizija
Dragonci
Dragonec je vojak, ki uporablja konja kot transportno sredstvo, a se bori peš (premikal se je kot konjenica, boril se kot pehota).
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Dragonci
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Galicija
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in General
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Gruzija
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Konjenica
Mihail Vasiljevič Aleksejev
Mihail Vasiljevič Aleksejev, ruski general, * 15. november (3. november, ruski koledar) 1857, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 25. september 1918, Jekaterinodar (danes Krasnodar, Rusija).
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Mihail Vasiljevič Aleksejev
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Moskva
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Oborožene sile
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Prut
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Rdeča armada
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Reka
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Ruski imperij
Rusko-turške vojne
Rusko-turške vojne je naziv vojn med Rusijo in Turčijo v 16.-19. stoletju.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Rusko-turške vojne
Seznam ruskih generalov
Seznam ruskih generalov.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Seznam ruskih generalov
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Sovjetska zveza
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Tbilisi
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Vojaški čini
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in Vojska
17. marec
17.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 17. marec
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1853
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1877
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1878
19. avgust
19.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 19. avgust
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1906
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1912
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Aleksej Aleksejevič Brusilov in 1926
Glej tudi
Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
Prejemniki reda svetega Save
Sovjetski generali
Prav tako znan kot Aleksej Brusilov.