OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 681 odnosi: Adaptivna optika, Adriaan Blaauw, Adriaan van Maanen, Akcija (fizika), Albatani, Albert Abraham Michelson, Alfonz X. Kastiljski, Amalteja (luna), Amazonka, Amorfni led, Amper, Andromedina galaksija, Animacija, Anomalistični mesec, Anomalistično leto, Antoine Darquier de Pellepoix, Apollo 10, Apollo 11, Apollo 12, Apollo 13, Apollo 14, Apollo 15, Apollo 16, Apollo 17, Apollo 4, Apollo 6, Apollo 7, Apollo 8, Apollo 9, Army Beta, AS-202, AS-203, Asteroid, Atmosfera (enota), Ato, Atomska ura, Šahovski računalniški programi, Žarek gama, Žarilna svečka, Čas, Časovna enačba, Časovni kot, Časovni pas, Časovni pregled letalstva, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Óscar Pereiro, Babilonska matematika, Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, ... Razširi indeks (631 več) » « Shrink indeks

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.

Poglej Sekunda in Adaptivna optika

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Poglej Sekunda in Adriaan Blaauw

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sekunda in Adriaan van Maanen

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Sekunda in Akcija (fizika)

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Sekunda in Albatani

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sekunda in Albert Abraham Michelson

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Poglej Sekunda in Alfonz X. Kastiljski

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Sekunda in Amalteja (luna)

Amazonka

Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.

Poglej Sekunda in Amazonka

Amorfni led

Fazni diagram različnih oblik vodnega ledu s prikazanim področjem amorfnega ledu. Modro: amorfni led z majhno gostoto, zeleno: amorfni led z visoko gostoto, amorfni led z zelo visoko gostoto. Z rimskimi številkami so označene različne vrste ledu. Amorfni led je amorfna oblika vode v trdnem agretnem stanju.

Poglej Sekunda in Amorfni led

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Sekunda in Amper

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Poglej Sekunda in Andromedina galaksija

Animacija

Slika:Animexample3edit.png Animacija odbijanja žoge (spodaj) je sestavljena iz teh šestih sličic.

Poglej Sekunda in Animacija

Anomalistični mesec

Velika polos Lunine tirnice spremeni smer in Luna mora narediti še dodatno pot, da pride v apsidno točko. Anomalistični mesec ja daljši od siderskega meseca. Anomalistični mesec je čas, ki ga potrebuje Luna za prehod med dvema zaporednima enakima apsidnima točkama.

Poglej Sekunda in Anomalistični mesec

Anomalistično leto

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).

Poglej Sekunda in Anomalistično leto

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Poglej Sekunda in Antoine Darquier de Pellepoix

Apollo 10

Lunani modul med spajanjem s Komandnim 16 km po vzletu z Lune Apollo 10 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in Apollo 10

Apollo 11

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Poglej Sekunda in Apollo 11

Apollo 12

Apollo 12 je bila šesta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in druga, ki je pristala na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 12

Apollo 13

Apollo 13 je bila Nasina vesoljska odprava Programa Apollo, ki je bila načrtovana kot tretji pristanek človeške posadke na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 13

Apollo 14

Apollo 14 je bila osma vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in tretja, ki je pristala na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 14

Apollo 15

Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 15

Apollo 16

Apollo 16 je bila peta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 16

Apollo 17

Apollo 17 na izstrelitveni ploščadi Apollo 17 je bila šesta in do sedaj zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.

Poglej Sekunda in Apollo 17

Apollo 4

Izstrelitev Apolla 4 Apollo 4 je bila vesoljska odprava brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo, kjer je prvič poletela raketa nosilka Saturn V ter prvič njeni stopnji S-IC in S-II.

Poglej Sekunda in Apollo 4

Apollo 6

Izstrelitev Apolla 6 Apollo 6 je bila druga in zadnja vesoljska odprava brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in Apollo 6

Apollo 7

Izstrelitev Apolla 7 Apollo 7 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in Apollo 7

Apollo 8

Izstrelitev Apolla 8 Apollo 8, ki so ga izstrelili 21. decembra 1968, je bila druga vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in Apollo 8

Apollo 9

Scott ob odprti loputi Komandnega modula Apollo 9 je bila tretja vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in prva s Komandno-servisnim modulom (CSM) ter Lunarnim modulom (LM).

Poglej Sekunda in Apollo 9

Army Beta

Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.

Poglej Sekunda in Army Beta

AS-202

Izstrelitev AS-202 AS-202 (ali SA-202) je bil podorbitalni preskus rakete nosilke Saturn IB in Komandno-servisnega modula v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in AS-202

AS-203

Izstrelitev AS-203 AS-203 (ali SA-203) je bil polet rakete nosilke Saturn IB brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Sekunda in AS-203

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Sekunda in Asteroid

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Poglej Sekunda in Atmosfera (enota)

Ato

Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.

Poglej Sekunda in Ato

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Sekunda in Atomska ura

Šahovski računalniški programi

Razvoj šahovskih računalniških programov od mehanskih do aktualnih.

Poglej Sekunda in Šahovski računalniški programi

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Poglej Sekunda in Žarek gama

Žarilna svečka

Žarilna svečka Žarilna svečka je priprava, ki olajša zagon (hladnega) motorja z notranjim zgorevanjem, zlasti dizelskega motorja.

Poglej Sekunda in Žarilna svečka

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Poglej Sekunda in Čas

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Poglej Sekunda in Časovna enačba

Časovni kot

Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.

Poglej Sekunda in Časovni kot

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Poglej Sekunda in Časovni pas

Časovni pregled letalstva

Časovni pregled letalstva.

Poglej Sekunda in Časovni pregled letalstva

Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.

Poglej Sekunda in Časovni pregled tehnike merjenja časa

Óscar Pereiro

Oscar Pereiro Sio, španski kolesar, * 3. avgust 1977, Mos.

Poglej Sekunda in Óscar Pereiro

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Sekunda in Babilonska matematika

Barion Ξ

Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.

Poglej Sekunda in Barion Ξ

Barion Σ

Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.

Poglej Sekunda in Barion Σ

Barion Ω

Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).

Poglej Sekunda in Barion Ω

Barion Δ

Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.

Poglej Sekunda in Barion Δ

Barion Λ

Barion Λ je eden izmed barionov.

Poglej Sekunda in Barion Λ

Bekerel

Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.

Poglej Sekunda in Bekerel

Billy Mills

Billy Mills, ameriški staroselski (Sioux) atlet in častnik, * 30. junij 1938, Pine Ridge, Južna Dakota.

Poglej Sekunda in Billy Mills

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Sekunda in Bioluminiscenca

Bit

Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.

Poglej Sekunda in Bit

Boeing/Sikorsky RAH-66 Comanche

RAH-66 Comanche, produkt dveh korporacij Sikorsky Aircraft Corporation in Boeing Integrated Defense Systems, je izvidniško-jurišni helikopter, ki naj bi zamenjal OH-58 in AH-1 v oboroženih silah ZDA, a je bilo naročilo preklicano.

Poglej Sekunda in Boeing/Sikorsky RAH-66 Comanche

Bojni razpored rimske vojske

Bojni razpored rimske vojske opisuje klasičen pristop rimskih vojskovodij k bitki.

Poglej Sekunda in Bojni razpored rimske vojske

Brata Wright

Brata Orville (* 19. avgust 1871, Dayton, Ohio, ZDA, † 30. januar 1948, Oakwood, Ohio, ZDA) in Wilbur Wright (* 16. april 1867, Millville, Indiana, ZDA, † 30. maj 1912, Dayton, Ohio, ZDA), ameriška pionirja letalstva.

Poglej Sekunda in Brata Wright

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Sekunda in Carl Friedrich Gauss

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in Cerera (pritlikavi planet)

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Sekunda in Cezij

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Poglej Sekunda in Coulomb

Damjan Zlatnar

Damjan Zlatnar, slovenski atlet, * 16. december 1977, Ljubljana.

Poglej Sekunda in Damjan Zlatnar

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Sekunda in Dan

Datotečni format RAR

Datotéčni formát RAR je zelo razširjen sistem za stiskanje datotek v osebnih računalnikih z operacijskim sistemom Microsoft Windows.

Poglej Sekunda in Datotečni format RAR

Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Poglej Sekunda in Delta v

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Sekunda in Dielektričnost

Difuzijska konstanta

Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.

Poglej Sekunda in Difuzijska konstanta

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Poglej Sekunda in Dina

Drakonski mesec

Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.

Poglej Sekunda in Drakonski mesec

Drakonsko leto

Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.

Poglej Sekunda in Drakonsko leto

Durova lestvica

Bele tipke na klavirski tipkovnici (od C do C) zajemajo C-dur lestvico (označena so tudi imena zvišanih in znižanih tonov). Durova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).

Poglej Sekunda in Durova lestvica

EDGE

EDGE, EGPRS, IMT-SC, (nadgradnja GPRS) je tehnologija 3.

Poglej Sekunda in EDGE

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sekunda in Edwin Powell Hubble

Eksotični atom

Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.

Poglej Sekunda in Eksotični atom

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.

Poglej Sekunda in Eksplozija

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Sekunda in Električni naboj

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Sekunda in Električni pretok

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Sekunda in Električno polje

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Poglej Sekunda in Elektrostatika

Eotvos (enota)

Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.

Poglej Sekunda in Eotvos (enota)

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.

Poglej Sekunda in Erida (pritlikavi planet)

Farad

Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.

Poglej Sekunda in Farad

Faradayeva čaša

Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.

Poglej Sekunda in Faradayeva čaša

Femto

Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.

Poglej Sekunda in Femto

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Poglej Sekunda in Film

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Sekunda in Fizikalna količina

Fonograf

Edisonov fonograf Fonograf je mehanska naprava za snemanje zvoka.

Poglej Sekunda in Fonograf

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Sekunda in Foton

Fotoupornik

Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.

Poglej Sekunda in Fotoupornik

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Sekunda in Frekvenca

Gal (enota)

Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.

Poglej Sekunda in Gal (enota)

Gaussov sistem enot

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.

Poglej Sekunda in Gaussov sistem enot

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Sekunda in Gaussova gravitacijska konstanta

Geocentrični koordinatni čas

Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.

Poglej Sekunda in Geocentrični koordinatni čas

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Sekunda in Gibalna količina

Gibljivost

Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.

Poglej Sekunda in Gibljivost

Gigavatna ura

Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.

Poglej Sekunda in Gigavatna ura

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Sekunda in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Sekunda in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Sekunda in Giovanni Domenico Cassini

GLONASS

Model satelita GLONASS-K, prikazan na sejmu CeBit leta 2011 GLONASS (rusko ГЛОНАСС; ГЛОбальная НАвигационная Спутниковая Система; Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema, Satelitski sistem globalne navigacije) je radijski satelitski navigacijski sistem, ruska različica ameriškega GPS.

Poglej Sekunda in GLONASS

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Sekunda in Godefroy Wendelin

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Sekunda in Gostota električnega polja

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Sekunda in Gostota magnetnega polja

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Poglej Sekunda in Gostota masnega toka

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Sekunda in Gostota naboja

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Sekunda in Gostota zraka

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Sekunda in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Poglej Sekunda in Hadron

Hanojski stolpi

Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike.

Poglej Sekunda in Hanojski stolpi

Harmonija

Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.

Poglej Sekunda in Harmonija

Haumea

Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in Haumea

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Sekunda in Helij

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Poglej Sekunda in Heliometer

Henry (enota)

Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.

Poglej Sekunda in Henry (enota)

Henschel Hs 117

Hs 117 ''Schmetterling'' v muzeju Henschel Hs 117 Schmetterling (nemško Metulj) je bila nemška vodena raketa vrste zemlja-zrak druge svetovne vojne.

Poglej Sekunda in Henschel Hs 117

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Poglej Sekunda in Herc

Hidroelektrarna Ajba

Hidroelektrarna Ajba (kratica HE Ajba) je ena izmed manjših in novejših hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Soči.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Ajba

Hidroelektrarna Blanca

Hidroelektrarna Blanca je hidroelektrarna na reki Savi pri Blanci, v okviru katere je bil zgrajen tudi most preko reke Save.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Blanca

Hidroelektrarna Boštanj

Hidroelektrarna Boštanj (kratica HE Boštanj) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na spodnjem toku reke Save pri kraju Boštanj.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Boštanj

Hidroelektrarna Brežice

Hidroelektrarna Brežice (kratica HE Brežice) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na spodnjem toku reke Save pri kraju Brežice.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Brežice

Hidroelektrarna Dravograd

Hidroelektrarna Dravograd Hidroelektrarna Dravograd (kratica HE Dravograd) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Dravograd

Hidroelektrarna Formin

Hidroelektrarna Formin (kratica HE Formin) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Formin

Hidroelektrarna Jochenstein

Hidroelektrarna Jochenstein (nemško Kraftwerk Jochenstein) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Donavi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Jochenstein

Hidroelektrarna Krško

Hidroelektrarna Krško (kratica HE Krško) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Krško

Hidroelektrarna Lebring

Hidroelektrarna Lebring (nemško Kraftwerk Lebring) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji, ki leži na reki Muri.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Lebring

Hidroelektrarna Mariborski otok

Hidroelektrarna Mariborski otok (kratica HE Mariborski otok) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi tik nad Mariborskim otokom.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Mariborski otok

Hidroelektrarna Mavčiče

Hidroelektrarna Mavčiče (kratica HE Mavčiče) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Savi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Mavčiče

Hidroelektrarna Medvode

Hidroelektrarna Medvode (kratica HE Medvode) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Medvode

Hidroelektrarna Moste

Hidroelektrarna Moste (kratica HE Moste) je prva izmed slovenskih hidroelektrarn na reki Savi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Moste

Hidroelektrarna Peggau

Hidroelektrarna Peggau (nemško Kraftwerk Peggau) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji, ki leži na reki Mura.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Peggau

Hidroelektrarna Plave

Hidroelektrarna Plave (kratica HE Plave) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Soči.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Plave

Hidroelektrarna Plave 2

Hidroelektrarna Plave 2 (kratica HE Plave 2) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Soči.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Plave 2

Hidroelektrarna Rabenstein

Hidroelektrarna Rabenstein (nemško Kraftwerk Rabenstein) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji, ki leži na reki Muri.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Rabenstein

Hidroelektrarna Vrhovo

Hidroelektrarna Vrhovo (kratica HE Vrhovo) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Savi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Vrhovo

Hidroelektrarna Vuhred

Hidroelektrarna Vuhred (kratica HE Vuhred) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Vuhred

Hidroelektrarna Vuzenica

Hidroelektrarna Vuzenica (kratica HE Vuzenica) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Vuzenica

Hidroelektrarna Weinzödl

Hidroelektrarna Weinzödl (nemško Kraftwerk Weinzödl) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji, ki leži na reki Muri.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Weinzödl

Hidroelektrarna Zlatoličje

Hidroelektrarna Zlatoličje (kratica HE Zlatoličje) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi v bližini Zlatoličja.

Poglej Sekunda in Hidroelektrarna Zlatoličje

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Sekunda in Higgsov bozon

Hiperon

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.

Poglej Sekunda in Hiperon

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Sekunda in Hitrost svetlobe

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Sekunda in Hitrost zvoka

Hokej na ledu

Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.

Poglej Sekunda in Hokej na ledu

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Poglej Sekunda in Hubblov čas

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Poglej Sekunda in Influenčna konstanta

Ionski pogon

Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.

Poglej Sekunda in Ionski pogon

ISO 8601

ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.

Poglej Sekunda in ISO 8601

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Poglej Sekunda in Izbruh žarkov gama

Izrek vzorčenja

Spekter frekvenčno navzgor omejenega signala Izrèk vzórčenja (tudi Nyquist-Shannonov izrek) je eno osnovnih načel teorije informacij in diskretne obdelave signalov.

Poglej Sekunda in Izrek vzorčenja

Jakovljev Jak-3

Jakovljev Jak-3, je bilo lovsko letalo Sovjetske zveze iz 2. svetovne vojne.

Poglej Sekunda in Jakovljev Jak-3

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Sekunda in James Bradley

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Sekunda in John Harrison

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej Sekunda in Julijansko leto

Kaon

Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.

Poglej Sekunda in Kaon

Karl Rudolph Powalky

Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.

Poglej Sekunda in Karl Rudolph Powalky

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Sekunda in Kidinu

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Poglej Sekunda in Kilo

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Sekunda in Kilogram

Kilometer na uro

Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Poglej Sekunda in Kilometer na uro

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Sekunda in Kilopond

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Poglej Sekunda in Kilovatna ura

Kiri

Kirí ali izvorno curie (oznaka Ci) je nekdanja enota za aktivnost radioaktivnega izvira.

Poglej Sekunda in Kiri

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Sekunda in Klasična mehanika

Kleostrat

Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.

Poglej Sekunda in Kleostrat

Kolibriji

Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.

Poglej Sekunda in Kolibriji

Konjska moč

Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.

Poglej Sekunda in Konjska moč

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Sekunda in Kotna hitrost

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Poglej Sekunda in Kotna ločljivost

Kotni pospešek

Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.

Poglej Sekunda in Kotni pospešek

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.

Poglej Sekunda in Kraljevi observatorij Greenwich

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Poglej Sekunda in Kršitev simetrije CP

Krožna frekvenca

Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.

Poglej Sekunda in Krožna frekvenca

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Poglej Sekunda in Kvazar

Larisa (luna)

Larisa je Neptunov notranji naravni satelit.

Poglej Sekunda in Larisa (luna)

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Poglej Sekunda in Lastni čas

Leica I

Fotoaparat Leica I(A) z objektivom Leitz Elmar f3,5/50mm, razstavljen v Fotografskem muzeju v Veveyu Leica IA (Leica I Mod.A) je bil maloformatni skalirni fotoaparat z neizmenljivim objektivom, ki ga je izdelalo nemško podjetje Leica Camera leta 1925, tedaj še pod imenom lastnika Ernst Leitz GmbH.

Poglej Sekunda in Leica I

Lepo je biti milijonar

Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar Milijonar (prej: Lepo je biti milijonar in Milijonar z Jonasom) je razvedrilni televizijski kviz, narejen po izvirni britanski različici Who Wants to Be a Millionaire?. Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4.

Poglej Sekunda in Lepo je biti milijonar

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Sekunda in Leto

Luminol

Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.

Poglej Sekunda in Luminol

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Sekunda in Luna

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Poglej Sekunda in Mačje oko (meglica)

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Poglej Sekunda in Machovo število

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Sekunda in Magnetna permeabilnost

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Sekunda in Magnetni pretok

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in Makemake

Mala hidroelektrarna Ceršak

Mala hidroelektrarna Ceršak (kratica Mala HE Ceršak) je ena izmed hidroelektrarn na reki Muri in edina, ki leži na slovenskem delu reke.

Poglej Sekunda in Mala hidroelektrarna Ceršak

Mala hidroelektrarna Melje

Mala hidroelektrarna Melje (kratica Mala HE Melje) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji, ki leži na reki Dravi.

Poglej Sekunda in Mala hidroelektrarna Melje

Mala hidroelektrarna Možnica

Mala hidroelektrarna Možnica je hidroelektrarna, ki zajezuje reko Koritnico in leži nad zaselkom Možnica pri Logu pod Mangartom, znotraj ožjega območja Triglavskega narodnega parka.

Poglej Sekunda in Mala hidroelektrarna Možnica

Maraton treh src

39. Maraton treh src (2019) Spominska medalja (2019) Maraton treh src je tekaška športna prireditev, ki jo vsako leto od leta 1981 naprej organizira mesto Radenci.

Poglej Sekunda in Maraton treh src

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Poglej Sekunda in Masni pretok

Maxwell (enota)

Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.

Poglej Sekunda in Maxwell (enota)

Mednarodni atomski čas

Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.

Poglej Sekunda in Mednarodni atomski čas

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Sekunda in Mednarodni sistem enot

Megavatna ura

Megavatna ura (oznaka MWh) je fizikalna enota za delo in energijo (1 MWh.

Poglej Sekunda in Megavatna ura

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Sekunda in Meritev

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Poglej Sekunda in Meroslovje

Messier 32

Messier 32 (tudi M32 in NGC 221) je pritikava eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sekunda in Messier 32

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Sekunda in Meteorit

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Sekunda in Meter

Meter na kvadratno sekundo

Meter na kvadratno sekundo (oznaka m/s2 ali ms-2) je izpeljana enota v sistemu SI s katero merimo pospešek.

Poglej Sekunda in Meter na kvadratno sekundo

Meter na sekundo

Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Poglej Sekunda in Meter na sekundo

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Sekunda in Mezon B

Mezon D

Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.

Poglej Sekunda in Mezon D

Mezon ρ

Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.

Poglej Sekunda in Mezon ρ

Mezon Υ

Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.

Poglej Sekunda in Mezon Υ

Mezon η

Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.

Poglej Sekunda in Mezon η

Mezon φ

Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.

Poglej Sekunda in Mezon φ

Mezon J/Ψ

Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.

Poglej Sekunda in Mezon J/Ψ

Michaelis-Mentenina enačba

Michaelis-Mentenina enačba (znana tudi kot Michaelis-Menten-Henrijeva enačba) je enačba, ki prikazuje odvisnost začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od koncentracije substrata.

Poglej Sekunda in Michaelis-Mentenina enačba

Mikojan-Gurevič MiG-9

MiG-9 Mikojan-Gurevič MiG-9 je lovsko letalo ruskega konstrukcijskega biroja Mikojan-Gurevič (MiG).

Poglej Sekunda in Mikojan-Gurevič MiG-9

Mikro

Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.

Poglej Sekunda in Mikro

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Poglej Sekunda in Mikrosekunda

Mil Mi-8

Mi-8 (Natova oznaka Hip) je jurišno-transportni vojaški helikopter, ki je bil skonstruiran v konstrukcijskem biroju Mil in izdelan v tovarni Kazan.

Poglej Sekunda in Mil Mi-8

Mili

Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.

Poglej Sekunda in Mili

Milton Lasell Humason

Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sekunda in Milton Lasell Humason

Minuta

Minúta je.

Poglej Sekunda in Minuta

Mitja Kunc

Mitja Kunc, slovenski alpski smučar, * 12. november 1971, Črna na Koroškem (Slovenj Gradec).

Poglej Sekunda in Mitja Kunc

Mojca Pertot

Mojca Pertot (Šavle), slovenska atletinja, * 23. september 1959, Postojna.

Poglej Sekunda in Mojca Pertot

Morski psi

Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).

Poglej Sekunda in Morski psi

MS

MS, Ms, mS ali ms je lahko oznaka ali kratica za.

Poglej Sekunda in MS

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Sekunda in Nagib vrtilne osi

Nano

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Poglej Sekunda in Nano

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Poglej Sekunda in Nanometer

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Poglej Sekunda in Newton

NGC 891

NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.

Poglej Sekunda in NGC 891

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Poglej Sekunda in Nihajni čas

Nikotin

Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.

Poglej Sekunda in Nikotin

O-klorobenziliden malonitril

O-klorobenziliden malonitril (molekuska formula: O2NC6H4CH2Cl) je cianoogljikova spojina, ki se uporablja kot dražljiva snov v solzivcu tipa CS.

Poglej Sekunda in O-klorobenziliden malonitril

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Sekunda in Obhodni čas

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Poglej Sekunda in Obročasta meglica

Odklopnik

Odklopnik je vrsta stikala, ki samodejno zazna preobremenitev ali kratek stik v električnem tokokrogu in prekine tokokrog.

Poglej Sekunda in Odklopnik

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Sekunda in Ole Christensen Rømer

Operacija Opera

Operacija Opera Operacija Opera (tudi operacija Babilon) je bila izraelska letalska operacija, ki je bila izvedena 7. junija 1981.

Poglej Sekunda in Operacija Opera

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Sekunda in Osnovna enota SI

Panteon, Pariz

Pročelje Panteona Pariški Panteon je zgodovinsko in arhitekturno pomemben objekt v Parizu.

Poglej Sekunda in Panteon, Pariz

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Sekunda in Parsek

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Poglej Sekunda in Paul Erdős

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Sekunda in Peter Andreas Hansen

Pia Tajnikar

Pia Tajnikar, slovenska atletinja, * 19. september 1985, Ljubljana.

Poglej Sekunda in Pia Tajnikar

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Poglej Sekunda in Pion

Pionij

Pionij imenujemo vezano stanje dveh mezonov piona π+ in njegovega antidelca piona π-.

Poglej Sekunda in Pionij

Plamenomet

Shema ameriškega plamenometa M2A1-7 Plamenomet (tudi plamenometalec) je zažigalno orožje, ki se je pojavilo med prvo svetovno vojno.

Poglej Sekunda in Plamenomet

Planckov čas

Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Poglej Sekunda in Planckov čas

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Poglej Sekunda in Planckov sistem enot

Planckova doba

Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.

Poglej Sekunda in Planckova doba

Planckova gibalna količina

Planckova gibalna količina (oznaka G_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Poglej Sekunda in Planckova gibalna količina

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Sekunda in Planckova konstanta

Planckova krožna frekvenca

Planckova krožna frekvenca (oznaka \omega_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Poglej Sekunda in Planckova krožna frekvenca

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Sekunda in Planetarna meglica

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.

Poglej Sekunda in Plazmon

Poise

Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.

Poglej Sekunda in Poise

Polyjet postopek

Polyjet postopek je eden izmed postopkov hitre izdelave prototipov, ki so se pojavili v zadnjih 20.

Poglej Sekunda in Polyjet postopek

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Sekunda in Pospešek

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Poglej Sekunda in Površinska gostota naboja

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Poglej Sekunda in Pozitronij

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Sekunda in Prasevanje

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Sekunda in Precesija enakonočij

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Poglej Sekunda in Predpone SI

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Sekunda in Prehod Venere

Prestopna sekunda

Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.

Poglej Sekunda in Prestopna sekunda

Pretvorba med enotami

V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.

Poglej Sekunda in Pretvorba med enotami

Prostorninski pretok

Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.

Poglej Sekunda in Prostorninski pretok

Protonij

Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.

Poglej Sekunda in Protonij

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Sekunda in Ptolemaj

Quidditch

sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.

Poglej Sekunda in Quidditch

Računalniška miška

Ena od klasičnih izvedb miške LED-diode. '''5:''' Senzorji preberejo svetlobne pulze in jih pretvorijo v hitrosti X in Y. Računálniška míška ali samo míška je ena izmed najbolj razširjenih naprav (poleg tipkovnice) za interaktivno delo z računalnikom.

Poglej Sekunda in Računalniška miška

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Sekunda in Radar

Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo

Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo (angleško FLASH Radiotherapy) je nova tehnika obsevalnega zdravljenja (radioterapije), kjer z ultravisoko dozno hitrostjo (več kot 40 Gy/s) izsevamo predvideno dozo v eni sami frakciji.

Poglej Sekunda in Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Poglej Sekunda in Rakov povratnik

Razpadna konstanta

Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.

Poglej Sekunda in Razpadna konstanta

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Poglej Sekunda in Razpadni čas

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Sekunda in Razpolovni čas

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Sekunda in Red velikosti

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Poglej Sekunda in Rektascenzija

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Poglej Sekunda in Resonanca

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Sekunda in Rimska cesta (galaksija)

Ročna bomba

Ročna bomba je najnaprednejše ročno metalno orožje, ki pa se je v svoji zgodovini bolj malo spremenilo.

Poglej Sekunda in Ročna bomba

Robert Henry Dicke

Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Sekunda in Robert Henry Dicke

Ruhrstahl X-4

Vojnega letalstva ZDA (USAF) Ruhrstahl X-4 (tudi Ruhrstahl/Kramer X-4 in Panzerabwehrrakete Ruhrstahl X-4) je bila nemška vodena raketa zrak-zrak druge svetovne vojne in prva uspešna vodena raketa na svetu.

Poglej Sekunda in Ruhrstahl X-4

S

S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.

Poglej Sekunda in S

SA-1 (Apollo)

Izstrelitev SA-1 SA-1 je bil prvi polet rakete nosilke Saturn I kot del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.

Poglej Sekunda in SA-1 (Apollo)

SA-2 (Apollo)

Izstrelitev SA-2 SA-2 je bil drugi polet rakete nosilke Saturn I, prvi polet Projekta Highwater in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.

Poglej Sekunda in SA-2 (Apollo)

SA-3 (Apollo)

Izstrelitev SA-3 SA-3 je bil tretji polet rakete nosilke Saturn I, drugi polet Projekta Highwater in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.

Poglej Sekunda in SA-3 (Apollo)

SA-4 (Apollo)

Izstrelitev SA-4 SA-4 je bil četrti polet rakete nosilke Saturn I, zadnji del začetne preskusne faze prve stopnje rakete in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.

Poglej Sekunda in SA-4 (Apollo)

Sankanje na Zimskih olimpijskih igrah 2006

150px Tekmovanja v sankanju na XX. zimskih olimpijskih igrah so potekala na prizoriščih v Cesani Pariol.

Poglej Sekunda in Sankanje na Zimskih olimpijskih igrah 2006

Sekunda (razločitev)

Sekúnda lahko pomeni.

Poglej Sekunda in Sekunda (razločitev)

Seth Carlo Chandler mlajši

Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.

Poglej Sekunda in Seth Carlo Chandler mlajši

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Sekunda in Seznam astronomskih vsebin

Seznam barionov

Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.

Poglej Sekunda in Seznam barionov

Seznam dolžinskih merskih enot

V spodnji preglednici so glavne enote za dolžino.

Poglej Sekunda in Seznam dolžinskih merskih enot

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam mezonov

V spodnjem seznamu mezonov so prikazane značilnosti nekaterih mezonov.

Poglej Sekunda in Seznam mezonov

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Poglej Sekunda in Seznam najbližjih zvezd

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Poglej Sekunda in Siderski dan

Siderski mesec

Določanje siderskega meseca. Sidérski mesec ali zvézdni mesec je čas v katerem Luna naredi polni obrat okoli Zemlje v odnosu na oddaljena zvezde.

Poglej Sekunda in Siderski mesec

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Poglej Sekunda in Sidersko leto

Sievert

Sievert oz.

Poglej Sekunda in Sievert

Signalni procesor

Signalni procesor ali DSP (Digital Signal Processor) se največ uporablja v glasbenih sintetizatorjih, sintetizatorjih govora, v zvočnih kartican.

Poglej Sekunda in Signalni procesor

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Sekunda in Sila

SIMCOS

Uvodni zaslon SIMCOSa SIMCOS (angleški akronim za SIMulation of COntinouos Systems - Simulacija zveznih sistemov) je namenski programski jezik in razvojno okolje namenjeno računalniški simulaciji, ki so ga leta 1989 izdelali slovenski strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko in Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom profesorja Boruta Zupančiča, ki je vodil projekt v sklopu doktorske disertacije.

Poglej Sekunda in SIMCOS

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Poglej Sekunda in Simens

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Poglej Sekunda in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Poglej Sekunda in Sistem enot CGS

Sistem enot MKS

Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

Poglej Sekunda in Sistem enot MKS

Sistem enot MKSA

Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.

Poglej Sekunda in Sistem enot MKSA

Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Poglej Sekunda in Sistem geometriziranih enot

Skrivnostni otok

Skrivnostni otok (izvirno angleško Lost) je ameriška televizijska nadaljevanka.

Poglej Sekunda in Skrivnostni otok

Sojuz 1

Sojuz 1 (Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz.

Poglej Sekunda in Sojuz 1

Sončev čas

nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.

Poglej Sekunda in Sončev čas

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Poglej Sekunda in Sončev dan

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Poglej Sekunda in Sončev polmer

Spirit of St. Louis

Spirit of St.

Poglej Sekunda in Spirit of St. Louis

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Sekunda in Stefan-Boltzmannov zakon

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Poglej Sekunda in Stefanova konstanta

Sunek navora

Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.

Poglej Sekunda in Sunek navora

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Poglej Sekunda in Sunek sile

Svetlobna energija

Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.

Poglej Sekunda in Svetlobna energija

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Sekunda in Svetlobno leto

Swingfire

Swingfire je britanska žično vodena protioklepna raketa, ki je učinkovita na razdaljah med 150 in 4.000 m.

Poglej Sekunda in Swingfire

T

T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.

Poglej Sekunda in T

Taki al-Din

Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).

Poglej Sekunda in Taki al-Din

Talbot (fotometrija)

Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.

Poglej Sekunda in Talbot (fotometrija)

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Poglej Sekunda in Težiščni dinamični čas

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Poglej Sekunda in Težiščni koordinatni čas

Tempo

Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.

Poglej Sekunda in Tempo

Tetoviranje

thumb thumb thumb Konica sodobne tetovirne naprave s petimi iglami v delu Tetoviranje je trajna oz.

Poglej Sekunda in Tetoviranje

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Sekunda in Tlak

UDSL

UDSL (ang. Unidirectional DSL ali krajše Uni-Dsl) je DSL tehnologija proizvedena v podjetju Texas Instruments, ki omogoča obojestranske hitrosti do 200Mbit/s (25Mbajtov/s).

Poglej Sekunda in UDSL

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Sekunda in Ulug Beg

United States Navy SEALs

Uradno ime Tjulnji Vojne mornarice Združenih držav SEAL Druga imena Tjulnji Veja oboroženih sil Vojna mornarica Nadrejena enota/organizacija NAVSPECWARCOM Opis pomorska pehotnaspecialna enota Pripravljenost 18 ur po mobilizaciji Specializacija urbano bojevanje, zračni desant, specialne operacije, podvodno bojevanje Sedež NAVSPECWARCOM, San Diego, ZDA Moto "The only easy day was yesterday!" ("Edini lahek dan je bil včeraj") Notranja organizacija glej članek Oprema in oborožitev glej članek Dan ustanovitve.

Poglej Sekunda in United States Navy SEALs

Univerzalni čas

Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.

Poglej Sekunda in Univerzalni čas

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Poglej Sekunda in Univerzalni koordinirani čas

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej Sekunda in Ura

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Poglej Sekunda in Ura na nihalo

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Sekunda in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Usain Bolt

Usain Bolt, jamajški atlet, tekač na kratke proge, * 21. avgust 1986, Sherwood Content, okrožje Trelawny, Jamajka.

Poglej Sekunda in Usain Bolt

Valerij Fjodorovič Bikovski

Valerij Fjodorovič Bikovski, ruski častnik, vojaški pilot in kozmonavt, * 2. avgust 1934, Pavlovski Posad, Sovjetska zveza, † 27. marec 2019, Moskva.

Poglej Sekunda in Valerij Fjodorovič Bikovski

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Sekunda in Valovna enačba

Valovno število

Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.

Poglej Sekunda in Valovno število

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Poglej Sekunda in Vat

Veliki južni komet iz leta 1947

Veliki južni komet iz leta 1947 ali C/1947 X1 (tudi komet Południowa) je komet, ki je razpadel na dva dela, ki imata oznaki C/1947 X1-A in C/1947 X1-B. Komet so ljudje s prostim očesom najprej opazili 7. decembra 1947 v Južni Afriki.

Poglej Sekunda in Veliki južni komet iz leta 1947

Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2000

Na Poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju so veslači tekmovali v 14 disciplinah.

Poglej Sekunda in Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2000

Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2004

Na Poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah je 550 veslačev nastopilo v 14 disciplinah.

Poglej Sekunda in Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2004

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Sekunda in Vesoljski teleskop Hubble

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Sekunda in Vesto Melvin Slipher

Vincenzo Viviani

Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.

Poglej Sekunda in Vincenzo Viviani

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Sekunda in Viskoznost

Vostok 1

Vostok 1 (Vzhod 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 1

Vostok 2

Vostok 2 (Vzhod 2) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 2

Vostok 3

Vostok 3 (Vzhod 3) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 3

Vostok 4

Popovič v Vostoku 4 med poletom, slika NASA Vostok 4 (Vzhod 4) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 4

Vostok 5

Vostok 5 (Vzhod 5) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 5

Vostok 6

Vostok 6 (Vzhod 6) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sekunda in Vostok 6

Vozel (enota)

Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.

Poglej Sekunda in Vozel (enota)

Vrh (fizika)

Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Sekunda in Vrh (fizika)

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Sekunda in Vrtilna količina

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Poglej Sekunda in Vulkan (domnevni planet)

Vztrajnik

Vztrajnik v obliki kolesa z naperami Vztrájnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije.

Poglej Sekunda in Vztrajnik

Weber (enota)

Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.

Poglej Sekunda in Weber (enota)

Werra (fotoaparat)

4253629 in ščitnikom za objektiv 6194240 Olivno zelena Werra 3 Werramat Werra je bila vrsta fotoaparatov z neposrednim iskalom (tip RF), ki jih je izdelovalo priznano nemško podjetje Zeiss iz Jene v tedanji NDR.

Poglej Sekunda in Werra (fotoaparat)

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Sekunda in Wienov zakon

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Sekunda in William Herschel

William Simms

William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Sekunda in William Simms

Zapis ure

V slovenščini sta jezikovno pravilna dva zapisa ure, kadar navajamo minute.

Poglej Sekunda in Zapis ure

Zbiljsko jezero

Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje.

Poglej Sekunda in Zbiljsko jezero

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Poglej Sekunda in Zemeljski čas

Zgodovina merjenja

Nekatere enote merjenja povzete po človeškem telesu V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo.

Poglej Sekunda in Zgodovina merjenja

(119068) 2001 KC77

(119068) 2001 KC77 ali (119068) 2001 KC 77 je resonančni čezneptunski asteroid, ki je v resonanci 2: 5 z Neptunom.

Poglej Sekunda in (119068) 2001 KC77

(119979) 2002 WC19

(119979) 2002 WC19 ali (119979) 2002 WC19 je čezneptunski asteroid, ki se nahaja v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in (119979) 2002 WC19

(15874) 1996 TL66

(15874) 1996 TL66 ali (15874) 1996 TL66 je čezneptunski asteroid v razpršenem disku.

Poglej Sekunda in (15874) 1996 TL66

(174567) 2003 MW12

(174567) 2003 MW12 ali (174567) 2003 MW12 je čezneptunski asteroid, ki se nahaja v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in (174567) 2003 MW12

(20161) 1996 TR66

(20161) 1996 TR66 ali (20161) 1996 TR66 je čezneptunski asteroid, ki se nahaja v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in (20161) 1996 TR66

(26308) 1998 SM165

(26308) 1998 SM165 ali (26308) 1998 SM165 je čezneptunski asteroid, ki se nahaja v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in (26308) 1998 SM165

(26375) 1999 DE9

(26375) 1999 DE9 ali (26375) 1999 DE9 je čezneptunski asteroid, ki je v resonanci 2: 5 z Neptunom.

Poglej Sekunda in (26375) 1999 DE9

(84922) 2003 VS2

(84922) 2003 VS2 ali (84922) 2002 VS2 je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Poglej Sekunda in (84922) 2003 VS2

.22 LR

.22 LR (Long Rifle) je malokalibrski naboj z robnim vžigom namenjen lovu na male živali ali športnemu streljanju.

Poglej Sekunda in .22 LR

.45 ACP

Naboj.45 ACP (tudi 11,43×23) je nastal v ZDA v delavnicah Johna Browninga za potrebe Kopenske vojske ZDA.

Poglej Sekunda in .45 ACP

0. januar

0.

Poglej Sekunda in 0. januar

1 E10 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1010 in 1011 sekundami (320 in 3200 leti).

Poglej Sekunda in 1 E10 s

1 E11 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).

Poglej Sekunda in 1 E11 s

1 E12 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1012 in 1013 sekundami (32.000 in 320.000 leti).

Poglej Sekunda in 1 E12 s

1 E13 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).

Poglej Sekunda in 1 E13 s

1 E14 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).

Poglej Sekunda in 1 E14 s

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Poglej Sekunda in 1 E15 s

1 E4 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 104 m³ in 105 m³.

Poglej Sekunda in 1 E4 m³

1 E4 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 104 in 105 sekundami (2,78 in 27,8 ur).

Poglej Sekunda in 1 E4 s

1 E5 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 105 in 106 sekundami (27,8 ur in 11,6 dni).

Poglej Sekunda in 1 E5 s

1 E6 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).

Poglej Sekunda in 1 E6 s

1 E7 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 107 in 108 sekundami (116 dni in 3,2 leta).

Poglej Sekunda in 1 E7 s

1 E8 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 108 metrov (100.000 km) naprej.

Poglej Sekunda in 1 E8 m

1 E8 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 108 in 109 sekundami (3,2 in 32 leti).

Poglej Sekunda in 1 E8 s

1 E9 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 109 in 1010 sekundami (32 in 320 leti).

Poglej Sekunda in 1 E9 s

10 Higeja

10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 10 Higeja

101 Helena

101 Helena (mednarodno ime je tudi 101 Helena, starogrško: Heléne) je velik in temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 101 Helena

102 Mirjam

102 Mirjam (mednarodno ime 102 Miriam) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 102 Mirjam

103 Hera

103 Hera (mednarodno ime je tudi 103 Hera, starogrško: Hera) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 103 Hera

104 Klimena

104 Klimena (mednarodno ime 104 Klymene, starogrško: Kliméne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 104 Klimena

105 Artemida

105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 105 Artemida

106 Diona

106 Diona (mednarodno ime je 106 Dione, starogrško: Dióne) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 106 Diona

107 Kamila

107 Kamila (mednarodno ime 107 Camilla) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 107 Kamila

108 Hekuba

108 Hekuba (mednarodno ime 108 Hecuba) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 108 Hekuba

109 Felicita

109 Felicita (mednarodno ime 109 Felicitas) je velik in temen asteroid tipa GC (kombinacija G in C po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 109 Felicita

111 Ata

111 Ata (mednarodno ime je 111 Ate, starogrško: Até) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 111 Ata

112 Ifigenija

112 Ifigenija (mednarodno ime je 112 Iphigenia, starogrško: Ifigéneia) je velik in izredno temen asteroid tipa DCX (kombinacija D, C in X po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 112 Ifigenija

113 Amalteja

113 Amalteja (mednarodno ime 113 Amalthea, starogrško: Amálteia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 113 Amalteja

114 Kasandra

114 Kasandraa (mednarodno ime 114 Kassandra, starogrško: Kassándra - tista, ki omreži moške) je velik in temen asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 114 Kasandra

115 Tira

115 Tira (mednarodno ime 115 Thyra) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 115 Tira

116 Sirona

116 Sirona (mednarodno ime je tudi 116 Sirona) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 116 Sirona

117 Lomija

117 Lomija (mednarodno ime 117 Lomia) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 117 Lomija

118 Peita

118 Peita (mednarodno ime 118 Peitho, starogrško: Peitó) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 118 Peita

118401 LINEAR

118401 LINEAR (mednarodno ime je 118401 LINEAR, kot komet pa ga označujejo z oznako 176P|LINEAR, znan je tudi kot komet LINEAR 52) je asteroid, ki pripada družini Temida in je komet asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 118401 LINEAR

119 Alteja

119 Alteja (mednarodno ime 119 Althaea, starogrško: Altaía) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 119 Alteja

120 Lahezis

120 Lahezis (mednarodno ime 120 Lachesis, starogrško: Láhesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 120 Lahezis

121 Hermiona

121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 121 Hermiona

122 Gerda

122 Gerda (mednarodno ime je tudi 122 Gerda) je precej velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 122 Gerda

123 Brunhilda

123 Brunhilda (mednarodno ime 123 Brunhild) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 123 Brunhilda

124 Alkesta

124 Alkesta (mednarodno ime 124 Alkeste, starogrško: Álkestis) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 124 Alkesta

125 Liberatriks

125 Liberatriks (mednarodno ime je 125 Liberatrix) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 125 Liberatriks

126 Veleda

126 Veleda (mednarodno ime 126 Velleda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 126 Veleda

127 Johana

127 Johana (mednarodno ime 127 Johanna) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 127 Johana

128 Nemeza

128 Nemeza (mednarodno ime 128 Nemesis,: Némesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 128 Nemeza

129 Antigona

129 Antigona (mednarodno ime 129 Antigone,: Antigóne) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 129 Antigona

130 Elektra

130 Elektra (mednarodno ime je tudi 130 Elektra, starogrško: Eléktra) je velik asteroid tipa G v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 130 Elektra

133 Kirena

133 Kirena (mednarodno ime 133 Cyrene) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 133 Kirena

134 Sofrosina

134 Sofrosina (mednarodno ime je 134 Sophrosyne) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 134 Sofrosina

136 Avstrija

136 Avstrija (mednarodno ime 136 Austria) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 136 Avstrija

137 Meliboeja

137 Meliboeja (mednarodno ime 137 Meliboea, starogrško: Melíboia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 137 Meliboeja

138 Tolosa

138 Tolosa (mednarodno ime je tudi 138 Tolosa) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 138 Tolosa

139 Jueva

139 Jueva (mednarodno ime 139 Juewa) je velik in zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 139 Jueva

140 Živa

140 Živa (mednarodno ime 140 Siwa) je velik in zelo temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 140 Živa

141 Lumen

141 Lumen (mednarodno ime je tudi 141 Lumen) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 141 Lumen

143 Adrija

143 Adrija (mednarodno ime 143 Adria) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 143 Adrija

144 Vibilija

144 Vibilija (mednarodno ime 144 Vibilia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 144 Vibilija

145 Adeona

145 Adeona (mednarodno ime je tudi 145 Adeona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 145 Adeona

146 Lucina

146 Lucina (mednarodno ime je tudi 146 Lucina) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 146 Lucina

147 Protogeneja

147 Protogeneja (mednarodno ime 147 Protogeneia) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 147 Protogeneja

149 Meduza

149 Meduza (mednarodno ime 149 Medusa) je velik in zelo temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 149 Meduza

15 Evnomija

15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 15 Evnomija

1644 Rafita

1644 Rafita (mednarodno ime 1644 Rafita) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 1644 Rafita

1862 Apolon

1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.

Poglej Sekunda in 1862 Apolon

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.

Poglej Sekunda in 2 Palas

20 Masalija

20 Masalija (mednarodno ime 20 Massalia, starogrško: Massalía) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 20 Masalija

2001 QR322

2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).

Poglej Sekunda in 2001 QR322

201 Penelopa

201 Penelopa (mednarodno ime 201 Penelope) je velik asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 201 Penelopa

204 Kalisto

204 Kalisto (mednarodno ime 204 Kallisto) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 204 Kalisto

205 Marta

205 Marta (mednarodno ime 205 Martha) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 205 Marta

206 Hersilija

206 Hersilija (mednarodno ime 206 Hersilia) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 206 Hersilija

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Poglej Sekunda in 2060 Hiron

2062 Aton

2062 Aton je blizuzemeljski asteroid.

Poglej Sekunda in 2062 Aton

207 Heda

207 Heda (mednarodno ime 207 Hedda) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 207 Heda

208 Lakrimoza

208 Lakrimoza (mednarodno ime 208 Lacrimosa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 208 Lakrimoza

209 Dido

209 Dido (mednarodno ime je tudi 209 Dido) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 209 Dido

210 Izabela

210 Izabela (mednarodno ime 210 Isabella) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 210 Izabela

211 Izolda

211 Izolda (mednarodno ime 211 Isolda) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 211 Izolda

212 Medeja

212 Medeja (mednarodno ime 212 Medea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 212 Medeja

213 Lileja

213 Lileja (mednarodno ime 213 Lilaea) je asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 213 Lileja

214 Ašera

214 Ašerá (mednarodno ime 214 Aschera) je asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 214 Ašera

215 Enona

215 Enona (mednarodno ime 215 Oenone) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 215 Enona

216 Kleopatra

216 Kleopatra (mednarodno ime je tudi 216 Kleopatra) asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 216 Kleopatra

217 Evdora

217 Evdora (mednarodno ime 217 Eudora) je asteroid X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 217 Evdora

218 Bianca

218 Bianca (mednarodno ime je tudi 218 Bianca) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 218 Bianca

219 Tusnelda

219 Tusnelda (mednarodno ime 219 Thusnelda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 219 Tusnelda

221 Eos

221 Eos (mednarodno ime je tudi 221 Eos) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 221 Eos

222 Lucija

222 Lucija (mednarodno ime 222 Lucia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 222 Lucija

223 Roza

223 Roza (mednarodno ime 223 Rosa) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 223 Roza

224 Oceana

224 Oceana (mednarodno ime je tudi 224 Oceana) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 224 Oceana

225 Henrieta

225 Henrieta (mednarodno ime 225 Henrietta) je asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 225 Henrieta

226 Weringija

226 Weringija (mednarodno ime 226 Weringia) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 226 Weringija

227 Filozofija

227 Filozofija (mednarodno ime 227 Philosophia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 227 Filozofija

228 Agata

228 Agata (mednarodno ime 228 Agathe) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 228 Agata

229 Adelinda

229 Adelinda (mednarodno ime je tudi 229 Adelinda) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 229 Adelinda

23 Talija

23 Talija (mednarodno ime 23 Thalia,, starogrško: Táleia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 23 Talija

230 Atamanta

230 Atamanta (mednarodno ime 230 Athamantis) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 230 Atamanta

231 Vindobona

231 Vindobona (mednarodno ime je tudi 231 Vindobona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 231 Vindobona

232 Rusija

232 Rusija (mednarodno ime 232 Russia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 232 Rusija

233 Asteropa

233 Asteropa (mednarodno ime 233 Asterope) je asteroid tipa T (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 233 Asteropa

234 Barbara

234 Barbara (mednarodno ime je tudi 234 Barbara) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 234 Barbara

235 Karolina

235 Karolina (mednarodno ime 235 Carolina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 235 Karolina

236 Honorija

236 Honorija (mednarodno ime 236 Honoria) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 236 Honorija

237 Celestina

237 Celestina (mednarodno ime 237 Coelestina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 237 Celestina

238 Hipatija

238 Hipatija (mednarodno ime 238 Hypatia, starogrško: Ipatía) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 238 Hipatija

239 Adrasteja

239 Adrasteja (mednarodno ime 239 Adrastea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 239 Adrasteja

24 Temida

24 Temida (mednarodno ime 24 Themis,, starogrško: Témis) je eden izmed največjih asteroidov iz asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 24 Temida

240 Vanadis

240 Vanadis (mednarodno ime je tudi 240 Vanadis) je zelo temen asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 240 Vanadis

241 Germanija

241 Germanija (mednarodno ime 241 Germania) je zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 241 Germanija

242 Kriemhilda

242 Kriemhilda (mednarodno ime 242 Kriemhild) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 242 Kriemhilda

243 Ida

243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 243 Ida

244 Sita

244 Sita (mednarodno ime je tudi 242 Sita) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 244 Sita

245 Vera

245 Vera (mednarodno ime je tudi 245 Vera) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 245 Vera

247 Evkrata

247 Evkrata (mednarodno ime 247 Eukrate) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 247 Evkrata

248 Lameja

248 Lameja (mednarodno ime 248 Lameia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 248 Lameja

249 Ilza

249 Ilza (mednarodno ime 249 Ilse) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 249 Ilza

250 Betina

248 Lameja (mednarodno ime 250 Bettina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 250 Betina

251 Zofija

251 Zofija (mednarodno ime 251 Sophia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 251 Zofija

253 Matilda

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 253 Matilda

254 Avgusta

254 Avgusta (mednarodno ime 254 Augusta) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 254 Avgusta

255 Opavija

255 Opavija (mednarodno ime 255 Oppavia) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 255 Opavija

256 Valpurga

256 Valpurga (mednarodno ime je 256 Walpurga) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 256 Valpurga

257 Šlezija

257 Šlezija (mednarodno ime 257 Silesia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 257 Šlezija

258 Tiha

258 Tiha (mednarodno ime je 258 Tyche) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 258 Tiha

259 Aleteja

259 Aleteja (mednarodno ime 259 Aletheia) je izredno temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 259 Aleteja

261 Primno

261 Primno (mednarodno ime 261 Prymno) je asteroid B v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 261 Primno

262 Valda

262 Valda (mednarodno ime je tudi 262 Valda) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 262 Valda

263 Dresda

263 Dresda (mednarodno ime je tudi 263 Dresda) je majhen asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 263 Dresda

264 Libuša

264 Libuša (mednarodno ime 264 Libussa) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 264 Libuša

265 Ana

265 Ana (mednarodno ime 265 Anna) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 265 Ana

266 Alina

266 Alina (mednarodno ime 266 Aline) je temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 266 Alina

268 Adoreja

268 Adoreja (mednarodno ime 268 Adorea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 268 Adoreja

269 Justicija

269 Justicija (mednarodno ime 269 Justitia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 269 Justicija

270 Anahita

270 Anahita (mednarodno ime je tudi 270 Anahita) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 270 Anahita

271 Pentesileja

271 Pentesileja (mednarodno ime 271 Penthesilea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti dveh tipov asteroidov (P in C).

Poglej Sekunda in 271 Pentesileja

273 Atropa

273 Atropa (mednarodno ime 273 Atropos) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 273 Atropa

274 Filagorija

274 Filagorija (mednarodno ime 274 Philagoria) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 274 Filagorija

275 Sapiencija

275 Sapiencija (mednarodno ime 275 Sapientia) je asteroid tipa X (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 275 Sapiencija

277 Elvira

277 Elvira (mednarodno ime je tudi 277 Elvira) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 277 Elvira

278 Paulina

278 Paulina (mednarodno ime je tudi 278 Paulina) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 278 Paulina

279 Tule

279 Tule (mednarodno ime 279 Thule) je asteroid tipa D (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 279 Tule

280 Filija

280 Filija (mednarodno ime 280 Philia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 280 Filija

281 Lukrecija

281 Lukrecija (mednarodno ime 281 Lucretia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 281 Lukrecija

282 Klorinda

282 Klorinda (mednarodno ime 282 Clorinde) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 282 Klorinda

283 Ema

283 Ema (mednarodno ime 283 Emma) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 283 Ema

284 Amalija

284 Amalija (mednarodno ime 284 Amalia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 284 Amalija

285 Regina

285 Regina (mednarodno ime je tudi 285 Regina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 285 Regina

286 Ikleja

286 Ikleja (mednarodno ime 286 Iclea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 286 Ikleja

2867 Šteins

2867 Šteins (mednarodno ime je tudi 1969VC) asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 2867 Šteins

287 Neftis

287 Neftis (mednarodno ime 287 Nephtys) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 287 Neftis

288 Glavka

288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 288 Glavka

289 Neneta

289 Neneta (mednarodno ime 289 Nenetta) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 289 Neneta

290 Bruna

290 Bruna (mednarodno ime je tudi 290 Bruna) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 290 Bruna

291 Alica

291 Alica (mednarodno ime je 291 Alice) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 291 Alica

292 Ludovika

292 Ludovika (mednarodno ime je 292 Ludovica) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 292 Ludovika

294 Felicija

294 Felicija (mednarodno ime 294 Felicia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 294 Felicija

295 Terezija

295 Terezija (mednarodno ime 295 Theresia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 295 Terezija

296 Fetuza

296 Fetuza (mednarodno ime 296 Phaetusa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 296 Fetuza

297 Cecilija

297 Cecilija (mednarodno ime je 297 Caecilia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 297 Cecilija

298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 298 Baptistina

299 Tora

299 Tora (mednarodno ime je 299 Thora) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 299 Tora

3 Juno

3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 3 Juno

300 Geraldina

300 Geraldina (mednarodno ime je tudi 300 Geraldina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 300 Geraldina

301 Bavarija

301 Bavarija (mednarodno ime je 301 Bavaria) je asteroid tipa C (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 301 Bavarija

302 Klarisa

302 Klarisa (mednarodno ime je 302 Clarissa) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 302 Klarisa

305 Gordonija

305 Gordonija (mednarodno ime je 305 Gordonia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 305 Gordonija

306 Unitas

306 Unitas (mednarodno ime je tudi 306 Unitas) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 306 Unitas

307 Nika

307 Nika (mednarodno ime je 307 Nike) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 307 Nika

308 Poliksa

308 Poliksa (mednarodno ime je 308 Polyxo) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 308 Poliksa

309 Fraternitas

309 Fraternitas (mednarodno ime je tudi 309 Fraternitas) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 309 Fraternitas

31. december

31.

Poglej Sekunda in 31. december

310 Margarita

310 Margarita (mednarodno ime je tudi 310 Margarita) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 310 Margarita

311 Klavdija

311 Klavdija (mednarodno ime je 311 Claudia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 311 Klavdija

312 Pierretta

312 Pierretta (mednarodno ime je tudi 312 Pierretta) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 312 Pierretta

313 Kaldeja

313 Kaldeja (mednarodno ime je 313 Chaldaea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 313 Kaldeja

314 Rozalija

314 Rozalija (mednarodno ime je 314 Rosalia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 314 Rozalija

315 Konstancija

315 Konstancija (mednarodno ime je 315 Constantia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 315 Konstancija

317 Roksana

317 Roksana (mednarodno ime je 317 Roxane) je asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 317 Roksana

318 Magdalena

318 Magdalena (mednarodno ime je tudi 318 Magdalena) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 318 Magdalena

319 Leona

319 Leona (mednarodno ime je tudi 319 Leona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 319 Leona

32 Pomona

32 Pomona (latinsko Pōmōna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 32 Pomona

320 Katarina

320 Katarina (mednarodno ime je 320 Katharina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 320 Katarina

321 Florentina

321 Florentina (mednarodno ime je tudi 321 Florentina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 321 Florentina

322 Fejo

322 Fejo (mednarodno ime je 322 Phaeo) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 322 Fejo

323 Brucija

323 Brucija (mednarodno ime 323 Brucia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 323 Brucija

324 Bamberga

324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 324 Bamberga

325 Heidelberga

325 Heidelberga (mednarodno ime je tudi 325 Heidelberga) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 325 Heidelberga

326 Tamara

326 Tamara (mednarodno ime je tudi 326 Tamara) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 326 Tamara

327 Kolumbija

327 Kolumbija (mednarodno ime je i 327 Columbia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 327 Kolumbija

328 Gudrun

328 Gudrun (mednarodno ime je tudi 328 Gudrun) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 328 Gudrun

329 Svea

329 Svea (mednarodno ime je tudi 329 Svea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 329 Svea

33 Polihimnija

33 Polihimnija (mednarodno ime 33 Polyhymnia, starogrško: Polihímnia, Polímnia)) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 33 Polihimnija

331 Etheridgea

331 Etheridgea (mednarodno ime je tudi 331 Etheridgea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 331 Etheridgea

333 Badenija

333 Badenija (mednarodno ime je 333 Badenia) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 333 Badenija

334 Chicago

334 Chicago (mednarodno ime je tudi 334 Chicago) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 334 Chicago

335 Roberta

335 Roberta (mednarodno ime je tudi 335 Roberta) je precej velik asteroid tipa FP (po Tholenu) oziroma asteroid tipa B ˙(po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 335 Roberta

337 Devosa

337 Devosa (mednarodno ime je tudi 337 Devosa) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 337 Devosa

338 Budrosa

338 Budrosa (mednarodno ime je tudi 338 Budrosa) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 338 Budrosa

339 Doroteja

339 Doroteja (mednarodno ime je 339 Dorothea) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma asteroid tipa K ˙(po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 339 Doroteja

34 Kirka

34 Kirka (mednarodno ime 34 Circe, starogrško: Kírke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 34 Kirka

340 Edvarda

340 Edvarda (mednarodno ime je 340 Eduarda) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Poglej Sekunda in 340 Edvarda

341 Kalifornija

341 Kalifornija (mednarodno ime je 341 California) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Poglej Sekunda in 341 Kalifornija

343 Ostara

343 Ostara (mednarodno ime je tudi 343 Ostara) je asteroid tipa CSGU (po Tholenu).

Poglej Sekunda in 343 Ostara

345 Tercidina

345 Tercidina (mednarodno ime je tudi 345 Tercidina) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 345 Tercidina

346 Hermentarija

346 Hermentarija (mednarodno ime je 346 Hermentaria) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 346 Hermentarija

347 Pariana

347 Pariana (mednarodno ime je tudi 347 Pariana) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 347 Pariana

348 May

348 May (mednarodno ime je tudi 348 May) je asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 348 May

35 Levkoteja

35 Levkoteja (mednarodno ime 35 Leukothea, starogrško: Leukotéa) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 35 Levkoteja

350 Ornamenta

350 Ornamenta (mednarodno ime je tudi 350 Ornamenta) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 350 Ornamenta

351 Irsa

351 Irsa (mednarodno ime je 351 Yrsa) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Poglej Sekunda in 351 Irsa

352 Gisela

352 Gisela (mednarodno ime je 352 Gisela) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Poglej Sekunda in 352 Gisela

353 Ruperto-Carola

353 Ruperto-Carola (mednarodno ime je 353 Ruperto-Carola) je asteroid tipa S (po SMASS).

Poglej Sekunda in 353 Ruperto-Carola

354 Eleonora

354 Eleonora (mednarodno ime je tudi 354 Eleonora) je precej velik asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 354 Eleonora

355 Gabrijela

355 Gabrijela (mednarodno ime je 355 Gabriella) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 355 Gabrijela

356 Ligurija

356 Ligurija (mednarodno ime je 356 Liguria) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 356 Ligurija

359 Georgija

359 Georgija (mednarodno ime je 359 Georgia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 359 Georgija

36 Atalanta

36 Atalanta (mednarodno ime 36 Atalante, starogrško: Atalánte) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 36 Atalanta

360 Karlova

360 Karlova (mednarodno ime je 360 Carlova) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 360 Karlova

361 Bononija

361 Bononija (mednarodno ime je 361 Bononia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 361 Bononija

362 Havnija

362 Havnija (mednarodno ime je 362 Havnia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 362 Havnija

363 Padova

363 Padova (mednarodno ime je 363 Padua) je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 363 Padova

365 Corduba

365 Corduba (mednarodno ime je 365 Corduba) je velik asteroid tipa X (po Tholenu) oziroma C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 365 Corduba

369 Aerija

369 Aerija (mednarodno ime je 369 Aeria) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 369 Aerija

37 Fides

37 Fides (mednarodno ime je tudi 37 Fides) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 37 Fides

38 Leda

38 Leda (mednarodno ime je tudi 38 Leda, starogrško: Léda) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 38 Leda

38628 Huja

38628 Huja (mednarodno ime Huya) je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Poglej Sekunda in 38628 Huja

39 Leticija

39 Leticija (mednarodno ime 39 Laetitia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 39 Leticija

394 Arduina

394 Arduina (mednarodno ime je tudi 394 Arduina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 394 Arduina

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 4 Vesta

40 Harmonija

40 Harmonija (mednarodno ime 40 Harmonia, starogrško: Armonía) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 40 Harmonija

4015 Wilson-Harrington

Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo približno 4,3 let.

Poglej Sekunda in 4015 Wilson-Harrington

41 Dafna

41 Dafna (mednarodno ime 41 Daphne, starogrško: Dáfne) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 41 Dafna

410 Klorida

410 Klorida (mednarodno ime 410 Chloris,: Kloris) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 410 Klorida

42 Isis

42 Isis (mednarodno ime je tudi 42 Isis, starogrško: Ísis) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 42 Isis

43 Ariadna

43 Ariadna (mednarodno ime 43 Ariadne, starogrško: Ariádne) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 43 Ariadna

446 Eternitas

446 Eternitas (mednarodno ime 446 Aeternitas) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 446 Eternitas

45 Evgenija

45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 45 Evgenija

46 Hestija

46 Hestija (mednarodno ime 46 Hestia, starogrško: Estía) je velik asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 46 Hestija

47 Aglaja

47 Aglaja (mednarodno ime je tudi 47 Aglaja, starogrško: Aglaía) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 47 Aglaja

48 Doris

48 Doris (mednarodno ime je tudi 48 Doris, starogrško: Dorís) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 48 Doris

49 Pales

49 Pales (mednarodno ime je tudi 49 Pales) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 49 Pales

490 Veritas

490 Veritas (mednarodno ime je tudi 490 Veritas) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 490 Veritas

5 Astreja

5 Astreja (mednarodno ime 5 Astraea,: Astraía) je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 5 Astreja

50 Virginija

50 Virginija (mednarodno ime 50 Virginia) je velik in temen asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 50 Virginija

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in 50000 Kvaoar

51 Nemausa

51 Nemausa (mednarodno ime je tudi 51 Nemausa) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 51 Nemausa

52 Evropa

52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 52 Evropa

53 Kalipso

53 Kalipso (mednarodno ime 53 Kalypso, starogrško: Kalipsó) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 53 Kalipso

54 Aleksandra

54 Aleksandra (mednarodno ime 54 Alexandra) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 54 Aleksandra

55 Pandora

55 Pandóra (mednarodno ime je tudi 55 Pandora, starogrško: Pandóra) je velik in zelo svetel asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 55 Pandora

56 Meleta

56 Meleta (mednarodno ime 56 Melete, starogrško: Meléte) je velik in temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 56 Meleta

569 Misa

569 Misa (mednarodno ime je tudi 569 Misa) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 569 Misa

57 Mnemosina

57 Mnemosína (mednarodno ime 57 Mnemosine, starogrško: Mnemosíne) je velik asteroid tipa S, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 57 Mnemosina

59 Elpis

59 Elpis (mednarodno ime je tudi 59 Elpis, starogrško: Elpís) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 59 Elpis

60 (število)

60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.

Poglej Sekunda in 60 (število)

60 Eho

60 Eho (mednarodno ime 60 Echo, starogrško: Ehó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 60 Eho

60558 Eheklej

60558 Eheklej (mednarodno ime je 60558 Echeclus, kot komet pa ga označujejo z uradno oznako 174P|Echeclus) je asteroid, ki spada v skupino kentavrov.

Poglej Sekunda in 60558 Eheklej

61 Danaja

61 Danaa (mednarodno ime 61 Danaë, starogrško: Danáe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 61 Danaja

62 Erata

62 Erato (mednarodno ime 62 Erato, starogrško: Erató) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 62 Erata

63 Avsonija

63 Avsonija (mednarodno ime 63 Ausonia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 63 Avsonija

64 Angelina

64 Angelina (mednarodno ime je tudi 64 Angelina) je srednje velik asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 64 Angelina

65 Sibela

65 Sibela (mednarodno ime 65 Cybele, starogrško: Kibéle) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 65 Sibela

66 Maja

66 Maja (mednarodno ime 66 Maja) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 66 Maja

67 Azija

67 Azija (mednarodno ime 67 Asia) je svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 67 Azija

68 Leto

68 Leto (mednarodno ime 68 Leto, starogrško: Letó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 68 Leto

7,62×25 Tokarev

7,62×25 Tokarev je pištolski naboj, ki je bil glavni pištolski naboj v Sovjetski zvezi med letoma 1930 in 1951.

Poglej Sekunda in 7,62×25 Tokarev

7,65×17 Browning

7,65×17 Browning je pištolski naboj majhne moči, ki je bil narejen za pištolo FN M1900 v ZDA, na začetku 20. stoletja.

Poglej Sekunda in 7,65×17 Browning

71 Nioba

71 Niobe (mednarodno ime 71 Niobe, starogrško: Nióbe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 71 Nioba

73 Klitija

73 Klitija (mednarodno ime 73 Klytia) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 73 Klitija

74 Galateja

74 Galateja (mednarodno ime 74 Galatea, starogrško: Galáteja) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 74 Galateja

75 Evridika

75 Evridika (mednarodno ime 75 Eurydike, starogrško: Euridíke) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 75 Evridika

76 Freja

76 Freja (mednarodno ime 76 Freia) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 76 Freja

77 Friga

77 Friga (mednarodno ime 77 Frigga) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 77 Friga

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 78 Diana

79 Evrinoma

79 Evrinoma (mednarodno ime 79 Eurynome) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 79 Evrinoma

7968 Elst-Pizarro

7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 7968 Elst-Pizarro

8 Flora

8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 8 Flora

80 Sapfo

80 Sapfo (mednarodno ime 80 Sappho, atiška grščina: Sapfó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 80 Sapfo

808 Merksija

808 Merksija (mednarodno ime 808 Merxia) je majhen asteroid tipa Sq (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Merksija. Po njem je družina tudi dobila ime.

Poglej Sekunda in 808 Merksija

81 Terpsihora

81 Terpsihora (mednarodno ime 81 Terpsichore, starogrško: Terpsihóre) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 81 Terpsihora

82 Alkmena

82 Alkmena (mednarodno ime 82 Alkmene, starogrško: Alkméne) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 82 Alkmena

83 Beatriče

83 Beatriče (mednarodno ime 83 Beatrix) je velik asteroid tipa X v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 83 Beatriče

84 Klio

84 Klio (mednarodno ime je tudi 84 Klio, starogrško: Kleió) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 84 Klio

845 Naëma

845 Naëma (mednarodno ime je tudi 845 Naëma) je majhen asteroid tipa C (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 845 Naëma

85 Io

85 Io (mednarodno ime je tudi 85 Io, starogrško: Ió) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 85 Io

86 Semela

86 Semela (mednarodno ime 86 Semele, starogrško: Seméle) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 86 Semela

87 Silvija

87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 87 Silvija

88 Tisba

86 Tisba (mednarodno ime 88 Thisbe) je velik asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 88 Tisba

89 Julija

87 Julija (mednarodno ime 89 Julia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 89 Julija

9 Metida

9 Metida (starogrško: Métis) je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 9 Metida

90 Antiopa

90 Antiopa (mednarodno ime 90 Antiope, starogrško: Antiópe) je asteroid, ki ga je 1. oktobra 1866 odkril nemški astronom Karl Theodor Robert Luther (1822 – 1900).

Poglej Sekunda in 90 Antiopa

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Poglej Sekunda in 90377 Sedna

90482 Ork

90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sekunda in 90482 Ork

91 Egina

91 Egina (mednarodno ime 91 Aegina, starogrško: Aígina) je velik in temen asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 91 Egina

92 Undina

92 Undina (mednarodno ime je tudi 92 Undina, latinsko Undīna) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 92 Undina

94 Avrora

94 Aurora (mednarodno ime je tudi 94 Aurora) je zelo temen in velik asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 94 Avrora

95 Aretusa

95 Aretusa (mednarodno ime 95 Arethusa, starogrško: Arétovsa) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 95 Aretusa

951 Gaspra

951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sekunda in 951 Gaspra

96 Egla

96 Egla (mednarodno ime 96 Aegle, starogrško: Aígla) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 96 Egla

97 Kloto

97 Klotó (mednarodno ime 97 Klotho, starogrško: Klotó) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 97 Kloto

98 Ianta

98 Ianta (mednarodno ime 98 Ianthe) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 98 Ianta

99 Dika

99 Dika (mednarodno ime 99 Dike, starogrško: Díke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sekunda in 99 Dika

Prav tako znan kot Ločna sekunda, Sek, Zeptosekunda.

, Barion Δ, Barion Λ, Bekerel, Billy Mills, Bioluminiscenca, Bit, Boeing/Sikorsky RAH-66 Comanche, Bojni razpored rimske vojske, Brata Wright, Carl Friedrich Gauss, Cerera (pritlikavi planet), Cezij, Coulomb, Damjan Zlatnar, Dan, Datotečni format RAR, Delta v, Dielektričnost, Difuzijska konstanta, Dina, Drakonski mesec, Drakonsko leto, Durova lestvica, EDGE, Edwin Powell Hubble, Eksotični atom, Eksplozija, Električni naboj, Električni pretok, Električno polje, Elektrostatika, Eotvos (enota), Erida (pritlikavi planet), Farad, Faradayeva čaša, Femto, Film, Fizikalna količina, Fonograf, Foton, Fotoupornik, Frekvenca, Gal (enota), Gaussov sistem enot, Gaussova gravitacijska konstanta, Geocentrični koordinatni čas, Gibalna količina, Gibljivost, Gigavatna ura, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, GLONASS, Godefroy Wendelin, Gostota električnega polja, Gostota magnetnega polja, Gostota masnega toka, Gostota naboja, Gostota zraka, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Hadron, Hanojski stolpi, Harmonija, Haumea, Helij, Heliometer, Henry (enota), Henschel Hs 117, Herc, Hidroelektrarna Ajba, Hidroelektrarna Blanca, Hidroelektrarna Boštanj, Hidroelektrarna Brežice, Hidroelektrarna Dravograd, Hidroelektrarna Formin, Hidroelektrarna Jochenstein, Hidroelektrarna Krško, Hidroelektrarna Lebring, Hidroelektrarna Mariborski otok, Hidroelektrarna Mavčiče, Hidroelektrarna Medvode, Hidroelektrarna Moste, Hidroelektrarna Peggau, Hidroelektrarna Plave, Hidroelektrarna Plave 2, Hidroelektrarna Rabenstein, Hidroelektrarna Vrhovo, Hidroelektrarna Vuhred, Hidroelektrarna Vuzenica, Hidroelektrarna Weinzödl, Hidroelektrarna Zlatoličje, Higgsov bozon, Hiperon, Hitrost svetlobe, Hitrost zvoka, Hokej na ledu, Hubblov čas, Influenčna konstanta, Ionski pogon, ISO 8601, Izbruh žarkov gama, Izrek vzorčenja, Jakovljev Jak-3, James Bradley, John Harrison, Julijansko leto, Kaon, Karl Rudolph Powalky, Kidinu, Kilo, Kilogram, Kilometer na uro, Kilopond, Kilovatna ura, Kiri, Klasična mehanika, Kleostrat, Kolibriji, Konjska moč, Kotna hitrost, Kotna ločljivost, Kotni pospešek, Kraljevi observatorij Greenwich, Kršitev simetrije CP, Krožna frekvenca, Kvazar, Larisa (luna), Lastni čas, Leica I, Lepo je biti milijonar, Leto, Luminol, Luna, Mačje oko (meglica), Machovo število, Magnetna permeabilnost, Magnetni pretok, Makemake, Mala hidroelektrarna Ceršak, Mala hidroelektrarna Melje, Mala hidroelektrarna Možnica, Maraton treh src, Masni pretok, Maxwell (enota), Mednarodni atomski čas, Mednarodni sistem enot, Megavatna ura, Meritev, Meroslovje, Messier 32, Meteorit, Meter, Meter na kvadratno sekundo, Meter na sekundo, Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon Υ, Mezon η, Mezon φ, Mezon J/Ψ, Michaelis-Mentenina enačba, Mikojan-Gurevič MiG-9, Mikro, Mikrosekunda, Mil Mi-8, Mili, Milton Lasell Humason, Minuta, Mitja Kunc, Mojca Pertot, Morski psi, MS, Nagib vrtilne osi, Nano, Nanometer, Newton, NGC 891, Nihajni čas, Nikotin, O-klorobenziliden malonitril, Obhodni čas, Obročasta meglica, Odklopnik, Ole Christensen Rømer, Operacija Opera, Osnovna enota SI, Panteon, Pariz, Parsek, Paul Erdős, Peter Andreas Hansen, Pia Tajnikar, Pion, Pionij, Plamenomet, Planckov čas, Planckov sistem enot, Planckova doba, Planckova gibalna količina, Planckova konstanta, Planckova krožna frekvenca, Planetarna meglica, Plazmon, Poise, Polyjet postopek, Pospešek, Površinska gostota naboja, Pozitronij, Prasevanje, Precesija enakonočij, Predpone SI, Prehod Venere, Prestopna sekunda, Pretvorba med enotami, Prostorninski pretok, Protonij, Ptolemaj, Quidditch, Računalniška miška, Radar, Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo, Rakov povratnik, Razpadna konstanta, Razpadni čas, Razpolovni čas, Red velikosti, Rektascenzija, Resonanca, Rimska cesta (galaksija), Ročna bomba, Robert Henry Dicke, Ruhrstahl X-4, S, SA-1 (Apollo), SA-2 (Apollo), SA-3 (Apollo), SA-4 (Apollo), Sankanje na Zimskih olimpijskih igrah 2006, Sekunda (razločitev), Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam astronomskih vsebin, Seznam barionov, Seznam dolžinskih merskih enot, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam mezonov, Seznam najbližjih zvezd, Siderski dan, Siderski mesec, Sidersko leto, Sievert, Signalni procesor, Sila, SIMCOS, Simens, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sistem enot MKSA, Sistem geometriziranih enot, Skrivnostni otok, Sojuz 1, Sončev čas, Sončev dan, Sončev polmer, Spirit of St. Louis, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta, Sunek navora, Sunek sile, Svetlobna energija, Svetlobno leto, Swingfire, T, Taki al-Din, Talbot (fotometrija), Težiščni dinamični čas, Težiščni koordinatni čas, Tempo, Tetoviranje, Tlak, UDSL, Ulug Beg, United States Navy SEALs, Univerzalni čas, Univerzalni koordinirani čas, Ura, Ura na nihalo, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Usain Bolt, Valerij Fjodorovič Bikovski, Valovna enačba, Valovno število, Vat, Veliki južni komet iz leta 1947, Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2000, Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2004, Vesoljski teleskop Hubble, Vesto Melvin Slipher, Vincenzo Viviani, Viskoznost, Vostok 1, Vostok 2, Vostok 3, Vostok 4, Vostok 5, Vostok 6, Vozel (enota), Vrh (fizika), Vrtilna količina, Vulkan (domnevni planet), Vztrajnik, Weber (enota), Werra (fotoaparat), Wienov zakon, William Herschel, William Simms, Zapis ure, Zbiljsko jezero, Zemeljski čas, Zgodovina merjenja, (119068) 2001 KC77, (119979) 2002 WC19, (15874) 1996 TL66, (174567) 2003 MW12, (20161) 1996 TR66, (26308) 1998 SM165, (26375) 1999 DE9, (84922) 2003 VS2, .22 LR, .45 ACP, 0. januar, 1 E10 s, 1 E11 s, 1 E12 s, 1 E13 s, 1 E14 s, 1 E15 s, 1 E4 m³, 1 E4 s, 1 E5 s, 1 E6 s, 1 E7 s, 1 E8 m, 1 E8 s, 1 E9 s, 10 Higeja, 101 Helena, 102 Mirjam, 103 Hera, 104 Klimena, 105 Artemida, 106 Diona, 107 Kamila, 108 Hekuba, 109 Felicita, 111 Ata, 112 Ifigenija, 113 Amalteja, 114 Kasandra, 115 Tira, 116 Sirona, 117 Lomija, 118 Peita, 118401 LINEAR, 119 Alteja, 120 Lahezis, 121 Hermiona, 122 Gerda, 123 Brunhilda, 124 Alkesta, 125 Liberatriks, 126 Veleda, 127 Johana, 128 Nemeza, 129 Antigona, 130 Elektra, 133 Kirena, 134 Sofrosina, 136 Avstrija, 137 Meliboeja, 138 Tolosa, 139 Jueva, 140 Živa, 141 Lumen, 143 Adrija, 144 Vibilija, 145 Adeona, 146 Lucina, 147 Protogeneja, 149 Meduza, 15 Evnomija, 1644 Rafita, 1862 Apolon, 2 Palas, 20 Masalija, 2001 QR322, 201 Penelopa, 204 Kalisto, 205 Marta, 206 Hersilija, 2060 Hiron, 2062 Aton, 207 Heda, 208 Lakrimoza, 209 Dido, 210 Izabela, 211 Izolda, 212 Medeja, 213 Lileja, 214 Ašera, 215 Enona, 216 Kleopatra, 217 Evdora, 218 Bianca, 219 Tusnelda, 221 Eos, 222 Lucija, 223 Roza, 224 Oceana, 225 Henrieta, 226 Weringija, 227 Filozofija, 228 Agata, 229 Adelinda, 23 Talija, 230 Atamanta, 231 Vindobona, 232 Rusija, 233 Asteropa, 234 Barbara, 235 Karolina, 236 Honorija, 237 Celestina, 238 Hipatija, 239 Adrasteja, 24 Temida, 240 Vanadis, 241 Germanija, 242 Kriemhilda, 243 Ida, 244 Sita, 245 Vera, 247 Evkrata, 248 Lameja, 249 Ilza, 250 Betina, 251 Zofija, 253 Matilda, 254 Avgusta, 255 Opavija, 256 Valpurga, 257 Šlezija, 258 Tiha, 259 Aleteja, 261 Primno, 262 Valda, 263 Dresda, 264 Libuša, 265 Ana, 266 Alina, 268 Adoreja, 269 Justicija, 270 Anahita, 271 Pentesileja, 273 Atropa, 274 Filagorija, 275 Sapiencija, 277 Elvira, 278 Paulina, 279 Tule, 280 Filija, 281 Lukrecija, 282 Klorinda, 283 Ema, 284 Amalija, 285 Regina, 286 Ikleja, 2867 Šteins, 287 Neftis, 288 Glavka, 289 Neneta, 290 Bruna, 291 Alica, 292 Ludovika, 294 Felicija, 295 Terezija, 296 Fetuza, 297 Cecilija, 298 Baptistina, 299 Tora, 3 Juno, 300 Geraldina, 301 Bavarija, 302 Klarisa, 305 Gordonija, 306 Unitas, 307 Nika, 308 Poliksa, 309 Fraternitas, 31. december, 310 Margarita, 311 Klavdija, 312 Pierretta, 313 Kaldeja, 314 Rozalija, 315 Konstancija, 317 Roksana, 318 Magdalena, 319 Leona, 32 Pomona, 320 Katarina, 321 Florentina, 322 Fejo, 323 Brucija, 324 Bamberga, 325 Heidelberga, 326 Tamara, 327 Kolumbija, 328 Gudrun, 329 Svea, 33 Polihimnija, 331 Etheridgea, 333 Badenija, 334 Chicago, 335 Roberta, 337 Devosa, 338 Budrosa, 339 Doroteja, 34 Kirka, 340 Edvarda, 341 Kalifornija, 343 Ostara, 345 Tercidina, 346 Hermentarija, 347 Pariana, 348 May, 35 Levkoteja, 350 Ornamenta, 351 Irsa, 352 Gisela, 353 Ruperto-Carola, 354 Eleonora, 355 Gabrijela, 356 Ligurija, 359 Georgija, 36 Atalanta, 360 Karlova, 361 Bononija, 362 Havnija, 363 Padova, 365 Corduba, 369 Aerija, 37 Fides, 38 Leda, 38628 Huja, 39 Leticija, 394 Arduina, 4 Vesta, 40 Harmonija, 4015 Wilson-Harrington, 41 Dafna, 410 Klorida, 42 Isis, 43 Ariadna, 446 Eternitas, 45 Evgenija, 46 Hestija, 47 Aglaja, 48 Doris, 49 Pales, 490 Veritas, 5 Astreja, 50 Virginija, 50000 Kvaoar, 51 Nemausa, 52 Evropa, 53 Kalipso, 54 Aleksandra, 55 Pandora, 56 Meleta, 569 Misa, 57 Mnemosina, 59 Elpis, 60 (število), 60 Eho, 60558 Eheklej, 61 Danaja, 62 Erata, 63 Avsonija, 64 Angelina, 65 Sibela, 66 Maja, 67 Azija, 68 Leto, 7,62×25 Tokarev, 7,65×17 Browning, 71 Nioba, 73 Klitija, 74 Galateja, 75 Evridika, 76 Freja, 77 Friga, 78 Diana, 79 Evrinoma, 7968 Elst-Pizarro, 8 Flora, 80 Sapfo, 808 Merksija, 81 Terpsihora, 82 Alkmena, 83 Beatriče, 84 Klio, 845 Naëma, 85 Io, 86 Semela, 87 Silvija, 88 Tisba, 89 Julija, 9 Metida, 90 Antiopa, 90377 Sedna, 90482 Ork, 91 Egina, 92 Undina, 94 Avrora, 95 Aretusa, 951 Gaspra, 96 Egla, 97 Kloto, 98 Ianta, 99 Dika.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti