Hitreje kot brskalnik!
327 odnosi: Abel Tasman, Abraham Ortelius, Afriška velika jezera, Afrika, Al Hvarizmi, Al Mukadasi, Al-Idrizi, Al-Mamun, Al-Masudi, Albertovo jezero, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Aleuti, Alexander von Humboldt, Amazonka, Američani, Amerigo Vespucci, Amerika, Amur, Anaksimander, Andi, Anglija, Angola, Antarktika, Antična Grčija, Arabski polotok, Argentina, Aristotel, Asirija, Astronomija, Atlantski ocean, Atlas (kartografija), Avstralija, Avstrijci, Azori, Šen Kuo, Španci, Španija, Šrilanka, Švicarji, Žiga Herberstein, Čile, Čukotski polotok, Babilonija, Baffinov zaliv, Bahami, Baltsko morje, Ban Gu, Beringov preliv, Bibavica, ..., Brazilija, Britansko otočje, Bronasta doba, Buhara, Challenger, Ciper, Civilizacija, Daljni vzhod, Daljnogled, Danci, David Livingstone, Davisov preliv, Džang Čjan, Dežela Franca Jožefa, Dežela Punt, Demografija, Demokrit, Dinastija Han, Dinastija Ming, Dinastija Tang, Discovery, Donski kozaki, Družba Jezusova, Edmond Halley, Efemeride, Elam, Eratosten, Etiopija, Evfrat, Evrazija, Evropa, Feničani, Ferdinand Magellan, Fevdalizem, Filipini, Filolaj, Florida, Fosil, Fram (ladja), Frančiškani, Francija, Francisco Moreno, Francisco Pizarro, Francoska revolucija, Fridtjof Nansen, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gambija, Gambija (reka), Genova, Geografija, Geologija, Geomorfologija, Gerardus Mercator, Globus, Gobi, Grenlandija, Grki, Gvinejski zaliv, Henrik Pomorščak, Henry Hudson, Henry Morton Stanley, Hernán Cortés, Herodot, Hetiti, Himalaja, Hiparh, Hispaniola, Honduras, Hudsonov zaliv, Ibn Batuta, Ibn Haldun, Ideogram, Imperializem, Indija, Indijska podcelina, Inkovski imperij, Isaac Newton, Islandija, Izočrte, Jacques Cartier, James Clark Ross, James Cook, Jan Mayen, Jangce, Japonska, Java, Jenisej, Johann Baptist Homann, Johannes Kepler, John Franklin, John Harrison, John Ross, Južna Amerika, Južna polobla, Južni tečaj, Jupiter, Kalahari, Kalkuta, Kamčatka, Kanada, Kanadčani, Kanarski otoki, Kapitalizem, Karakorum, Kartografija, Kaspijsko jezero, Kitajska, Kola (polotok), Kolonija (geografija), Komandantovi otoki, Kompas, Kongo (reka), Konkvistador, Kozaki, Kraljestvo Kuš, Krščanstvo, Kreta, Krištof Kolumb, Kronometer, Kuba, Lasa, Legenda, Lena, Levant, Louisiana, Magreb, Malajski polotok, Malarija, Malavijsko jezero, Marco Polo, Marijansko otočje, Martin Behaim, Matematična geografija, Matthew Flinders, Mavricij, Mehika, Meteor, Meteorologija, Michigansko jezero, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Mikene, Misijonar, Misisipi, Misuri, Modri Nil, Mongoli, Mongolija, Morje, Morska biologija, Moskovski zapiski, Mozambik, Mungo Park, Murray, Naravni satelit, Nemci, Niger (reka), Nikolaj Kopernik, Nil, Nizozemci, Normani, Norvežani, Nova dežela, Nova Fundlandija, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Novosibirski otoki, Oaza, Ob, Obala, Oceanski tok, Ognjena zemlja, Ohio (reka), Ohotsko morje, Orinoko, Otočje, Ozemlje, Ozračje, Pamir, Papež, Pasat, Patagonija, Peking, Perzija, Peter Aleksejevič Kropotkin, Peter Veliki, Pitagora, Planet, Podnebje, Pokrajina, Poldne, Poldnevnik, Portolanski zemljevid, Portugalska, Posidonij, Ptolemaj, Razdalja, Rdeče morje, Regionalna geografija, Reka svetega Lovrenca, Richard Francis Burton, Rimska cesta, Rimsko cesarstvo, Roald Amundsen, Robert Falcon Scott, Rossova ledena polica, Rossovo morje, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Rumena reka, Rusi, Rusija, Sahara, Samarkand, Samuel de Champlain, Sedimentne kamnine, Severna Amerika, Severni tečaj, Severno morje, Sibirija, Skalno gorovje, Slovenija, Smith, Sonce, Sovjetska zveza, Srednja Afrika, Srednja Azija, Srednji vek, Sredozemlje, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Strabon, Stroganovi, Sumatra, Svalbard, Sveto pismo, Tabula Peutingeriana, Tales, Tanganjiško jezero, Tasmanija, Težnost, Tibet, Tihi ocean, Topografija, Transsibirska železnica, Triangulacija, Trinidad in Tobago, Uralsko gorovje, Urartu, Urugvaj, Vasco da Gama, Vasco Núñez de Balboa, Veda, Veter, Vikingi, Viktorijino jezero, Vitus Bering, Vladimir Vasiljevič Atlasov, Voda, Vojska, Vreme, Vzhodna Afrika, Wales, Willem Barents, Zambezi, Zanzibar, Združene države Amerike, Zelenortski otoki, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zemljevid, Zgodovina Kitajske, Zgodovinar, Znanost, 17. stoletje, 19. stoletje. Razširi indeks (277 več) »
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Abel Tasman · Poglej več »
Abraham Ortelius
Abraham Ortelius, belgijski kartograf in geograf, * 14. april 1527, Antwerpen, † 28. junij 1598, Antwerpen.
Novo!!: Zgodovina geografije in Abraham Ortelius · Poglej več »
Afriška velika jezera
Zemljevid sistema jezer v Velikem tektonskem jarku Afriška velika jezera (svahili Maziwa Makuu, jezik kinyarwanda Ibiyaga bigari) je niz jezer, ki ležijo v Velikem tektonskem jarku in njegovi okolici, v t. i. regiji velikih jezer.
Novo!!: Zgodovina geografije in Afriška velika jezera · Poglej več »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Afrika · Poglej več »
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
Novo!!: Zgodovina geografije in Al Hvarizmi · Poglej več »
Al Mukadasi
Šams al-Dīn Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Aḥmad ibn Abī Bakr Al Makdisī (arabsko شَمْس ٱلدِّيْن أَبُو عَبْد ٱلله مُحَمَّد ابْن أَحْمَد ابْن أَبِي بَكْر ٱلْمَقْدِسِي), bolj znan kot Al Mukadasi (arabsko ٱلْمُقَدَّسِي) ali Al Makdisī (arabsko ٱلْمَقْدِسِي) je bil srednjeveški arabski geograf, avtor dela Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc) in knjige Opis Sirije (vključno s Palestino), * okoli 945/946, † 991.
Novo!!: Zgodovina geografije in Al Mukadasi · Poglej več »
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Al-Idrizi · Poglej več »
Al-Mamun
Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Al-Mamun · Poglej več »
Al-Masudi
Abu al-Hasan Ali ibn al-Husajn al-Masudi, arabski zgodovinar, geograf, popotnik in filozof, * okoli 890, Bagdad, Irak, † september 957, Kairo, Egipt.
Novo!!: Zgodovina geografije in Al-Masudi · Poglej več »
Albertovo jezero
Albertovo jezero je eno od afriških velikih jezer na Belem Nilu, ki leži na meji med Vzhodnim Kongom in Ugando v zahodnem (»Albertovem«) kraku Vzhodnoafriškega tektonskega jarka.
Novo!!: Zgodovina geografije in Albertovo jezero · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Zgodovina geografije in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Aleksandrija · Poglej več »
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Novo!!: Zgodovina geografije in Aleuti · Poglej več »
Alexander von Humboldt
Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.
Novo!!: Zgodovina geografije in Alexander von Humboldt · Poglej več »
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Novo!!: Zgodovina geografije in Amazonka · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Američani · Poglej več »
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Amerigo Vespucci · Poglej več »
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Amerika · Poglej več »
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Novo!!: Zgodovina geografije in Amur · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Zgodovina geografije in Anaksimander · Poglej več »
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Andi · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Zgodovina geografije in Anglija · Poglej več »
Angola
Republika Angola je država v jugozahodni Afriki, ki na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na DR Kongo, na vzhodu na Zambijo, na jugu na Namibijo, angolsko obmorsko enklavo Cabinda pa obkroža tudi Republika Kongo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Angola · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Zgodovina geografije in Antarktika · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Zgodovina geografije in Antična Grčija · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Zgodovina geografije in Arabski polotok · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Argentina · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Zgodovina geografije in Aristotel · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Zgodovina geografije in Asirija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Zgodovina geografije in Astronomija · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Zgodovina geografije in Atlantski ocean · Poglej več »
Atlas (kartografija)
Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.
Novo!!: Zgodovina geografije in Atlas (kartografija) · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Zgodovina geografije in Avstralija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Avstrijci · Poglej več »
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Novo!!: Zgodovina geografije in Azori · Poglej več »
Šen Kuo
Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544.
Novo!!: Zgodovina geografije in Šen Kuo · Poglej več »
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Španci · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Španija · Poglej več »
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Novo!!: Zgodovina geografije in Šrilanka · Poglej več »
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Novo!!: Zgodovina geografije in Švicarji · Poglej več »
Žiga Herberstein
Baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec * 23. avgust 1486, Vipava, † 28. marec 1566, Dunaj.
Novo!!: Zgodovina geografije in Žiga Herberstein · Poglej več »
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Čile · Poglej več »
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Čukotski polotok · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Zgodovina geografije in Babilonija · Poglej več »
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Baffinov zaliv · Poglej več »
Bahami
Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.
Novo!!: Zgodovina geografije in Bahami · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Baltsko morje · Poglej več »
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ban Gu · Poglej več »
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Beringov preliv · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Zgodovina geografije in Bibavica · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Brazilija · Poglej več »
Britansko otočje
Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Britansko otočje · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Zgodovina geografije in Bronasta doba · Poglej več »
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi. Poleg tega je Buhara mesto-muzej, kjer je več kot 140 arhitekturnih objektov iz preteklosti. Ohranjena dediščina Buhare predstavlja redko kombinacijo objektov iz različnih obdobij, ki zaznamujejo razvoj arhitekture skozi zadnjih 25 stoletij. Palače in mošeje, mavzoleji in minareti ter medrese so tako predmeti občudovanja turistov iz vsega sveta, ki želijo videti neminljivo lepoto antike in občutiti neminljiv dih preteklosti.
Novo!!: Zgodovina geografije in Buhara · Poglej več »
Challenger
Challenger je lahko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Challenger · Poglej več »
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ciper · Poglej več »
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Novo!!: Zgodovina geografije in Civilizacija · Poglej več »
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Daljni vzhod · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Daljnogled · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Danci · Poglej več »
David Livingstone
David Livingstone, škotski zdravnik, misijonar in raziskovalec, * 19. marec 1813, Blantyre pri Glasgowu, † 1. maj 1873, Chitambo, jezero Bangweulu.
Novo!!: Zgodovina geografije in David Livingstone · Poglej več »
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Davisov preliv · Poglej več »
Džang Čjan
Džang Čjan (kitajščina:張 騫; pinjin: Zhang Qian), kitajski raziskovalec in diplomat, * 195 pr. n. št., Handžong, Šaanši, Kitajska, † 114 pr. n. št, Kitajska.
Novo!!: Zgodovina geografije in Džang Čjan · Poglej več »
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Novo!!: Zgodovina geografije in Dežela Franca Jožefa · Poglej več »
Dežela Punt
Domnevna lokacija Dežele Punt in glavne kopenske in morske trgovske poti Dežela Punt (egipčansko pwnt, alternativno branje Puene(t)) je bila starodavno kraljestvo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Dežela Punt · Poglej več »
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Novo!!: Zgodovina geografije in Demografija · Poglej več »
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Demokrit · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: Zgodovina geografije in Dinastija Han · Poglej več »
Dinastija Ming
Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn) Dinastija Ming je bila kitajska vladarska dinastija med letoma 1368 in 1644.
Novo!!: Zgodovina geografije in Dinastija Ming · Poglej več »
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Novo!!: Zgodovina geografije in Dinastija Tang · Poglej več »
Discovery
Discovery je lahko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Discovery · Poglej več »
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Novo!!: Zgodovina geografije in Donski kozaki · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Zgodovina geografije in Družba Jezusova · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Edmond Halley · Poglej več »
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Novo!!: Zgodovina geografije in Efemeride · Poglej več »
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Elam · Poglej več »
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Novo!!: Zgodovina geografije in Eratosten · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Etiopija · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Evfrat · Poglej več »
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Novo!!: Zgodovina geografije in Evrazija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Evropa · Poglej več »
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Feničani · Poglej več »
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ferdinand Magellan · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Zgodovina geografije in Fevdalizem · Poglej več »
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Filipini · Poglej več »
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Novo!!: Zgodovina geografije in Filolaj · Poglej več »
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Novo!!: Zgodovina geografije in Florida · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Zgodovina geografije in Fosil · Poglej več »
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Fram (ladja) · Poglej več »
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Novo!!: Zgodovina geografije in Frančiškani · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Zgodovina geografije in Francija · Poglej več »
Francisco Moreno
Francisco Pascasio Moreno (31. maj 1852, Buenos Aires - 22. november 1919, Buenos Aires) je bil ugledni raziskovalec in akademik v Argentini, kjer ga običajno imenujejo Perito Moreno (perito pomeni 'strokovnjak, specialist').
Novo!!: Zgodovina geografije in Francisco Moreno · Poglej več »
Francisco Pizarro
Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.
Novo!!: Zgodovina geografije in Francisco Pizarro · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Zgodovina geografije in Francoska revolucija · Poglej več »
Fridtjof Nansen
Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.
Novo!!: Zgodovina geografije in Fridtjof Nansen · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Gambija
Gambija, uradno Republika Gambija, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gambija · Poglej več »
Gambija (reka)
Gambija v nacionalnem parku Niokolo-Koba Gambija je 1.130 km dolga reka v Zahodni Afriki, ki teče od vzhoda proti zahodu po ozemlju Gambije, Senegala in Gvineje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gambija (reka) · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Genova · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Zgodovina geografije in Geografija · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Geologija · Poglej več »
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Geomorfologija · Poglej več »
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gerardus Mercator · Poglej več »
Globus
Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.
Novo!!: Zgodovina geografije in Globus · Poglej več »
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gobi · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Zgodovina geografije in Grenlandija · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Grki · Poglej več »
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Gvinejski zaliv · Poglej več »
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Novo!!: Zgodovina geografije in Henrik Pomorščak · Poglej več »
Henry Hudson
Sir Henry Hudson, angleški pomorski raziskovalec in navigator, * neznano kdaj, nekateri viri navajajo 12. september 1570, drugi 1550, † približno 1611.
Novo!!: Zgodovina geografije in Henry Hudson · Poglej več »
Henry Morton Stanley
Sir Henry Morton Stanley rojen kot John Rowlands, valižanski novinar in raziskovalec, * 19. marec 1841, Denbigh, Wales, † 10. maj 1904, London.
Novo!!: Zgodovina geografije in Henry Morton Stanley · Poglej več »
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés. Bil je konkvistador, ki je v začetku 16.stoletja vodil odpravo proti azteškemu imperiju, ga premagal in za špansko krono zavzel velik del celinske Mehike. Cortés je eden iz prve generacije španskih kolonizatorjev, prvega vala španske kolonizacije obeh Amerik.
Novo!!: Zgodovina geografije in Hernán Cortés · Poglej več »
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Herodot · Poglej več »
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Novo!!: Zgodovina geografije in Hetiti · Poglej več »
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Novo!!: Zgodovina geografije in Himalaja · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Hiparh · Poglej več »
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Novo!!: Zgodovina geografije in Hispaniola · Poglej več »
Honduras
Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa. Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala. Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443. Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017. Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Honduras · Poglej več »
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Novo!!: Zgodovina geografije in Hudsonov zaliv · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ibn Batuta · Poglej več »
Ibn Haldun
Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17. marec 1406/808 po h., Kairo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ibn Haldun · Poglej več »
Ideogram
Ideogram (grško.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ideogram · Poglej več »
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Novo!!: Zgodovina geografije in Imperializem · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Indija · Poglej več »
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Zgodovina geografije in Indijska podcelina · Poglej več »
Inkovski imperij
Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Inkovski imperij · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Isaac Newton · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Islandija · Poglej več »
Izočrte
Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.
Novo!!: Zgodovina geografije in Izočrte · Poglej več »
Jacques Cartier
Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Jacques Cartier · Poglej več »
James Clark Ross
Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.
Novo!!: Zgodovina geografije in James Clark Ross · Poglej več »
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Novo!!: Zgodovina geografije in James Cook · Poglej več »
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Novo!!: Zgodovina geografije in Jan Mayen · Poglej več »
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Novo!!: Zgodovina geografije in Jangce · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Japonska · Poglej več »
Java
Lega Jave v Jugovzhodni Aziji Topografski zemljevid otoka Java (indonezijsko Jawa) je otok v Jugovzhodni Aziji, ki pripada Indoneziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Java · Poglej več »
Jenisej
Jenisej je reka v zahodni Rusiji in je ena najdaljših rek v Aziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Jenisej · Poglej več »
Johann Baptist Homann
Johann Baptist Homann, nemški geograf in kartograf, * 20. marec 1664, Oberkammlach, danes del Kammlacha, Nemčija, † 1. julij 1724, Nürnberg, Nemčija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Johann Baptist Homann · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Johannes Kepler · Poglej več »
John Franklin
Sir John Franklin, angleški kapitan in raziskovalec Arktike, * 15. april 1786, Spilsby, grofija Lincolnshire, Anglija, † 11. junij 1847, Otok kralja Viljema, provinca Nunavut, Kanada.
Novo!!: Zgodovina geografije in John Franklin · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Zgodovina geografije in John Harrison · Poglej več »
John Ross
Sir John Ross, britanski admiral in raziskovalec Arktike, * 24. junij 1777, Balsarroch, Škotska, † 30. avgust 1856, London, Anglija.
Novo!!: Zgodovina geografije in John Ross · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Zgodovina geografije in Južna Amerika · Poglej več »
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu. južnega tečaja. Júžna pólóbla (ali júžna hemisfêra) je del planeta, ki leži južno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Južna polobla · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Južni tečaj · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Jupiter · Poglej več »
Kalahari
Kalahari, tudi Kalaharijska puščava je velika polsušna peščena savana v južni Afriki, ki meri 900.000 km² in je razširjena v Bocvano, del Namibije (znan kot Jugozahodna Afrika med letoma 1894 do 1990) ter območje v delu Južnoafriške republike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kalahari · Poglej več »
Kalkuta
Kalkuta (tudi Kolkata) je velemesto v vzhodni Indiji, prestolnica zvezne države Zahodna Bengalija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kalkuta · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kamčatka · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Zgodovina geografije in Kanada · Poglej več »
Kanadčani
Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kanadčani · Poglej več »
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kanarski otoki · Poglej več »
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kapitalizem · Poglej več »
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Novo!!: Zgodovina geografije in Karakorum · Poglej več »
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kartografija · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kitajska · Poglej več »
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kola (polotok) · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Komandantovi otoki · Poglej več »
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kompas · Poglej več »
Kongo (reka)
Kóngo je najdaljša reka v zahodni Srednji Afriki in s 4.700 km druga najdaljša reka Afrike (za Nilom).
Novo!!: Zgodovina geografije in Kongo (reka) · Poglej več »
Konkvistador
Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.
Novo!!: Zgodovina geografije in Konkvistador · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kozaki · Poglej več »
Kraljestvo Kuš
Kraljestvo Kuš je starodavno afriško kraljestvo, ki je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila in reke Atbara, kjer je zdaj Republika Sudan.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kraljestvo Kuš · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Zgodovina geografije in Krščanstvo · Poglej več »
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Novo!!: Zgodovina geografije in Kreta · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Krištof Kolumb · Poglej več »
Kronometer
Uradno certificirani kronometer Kronometer podjetja Breguet Kronométer (grško chronos - čas) je ura, ki je dovolj natančna, da jo lahko uporabimo kot časovni standard.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kronometer · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Kuba · Poglej več »
Lasa
Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.
Novo!!: Zgodovina geografije in Lasa · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Legenda · Poglej več »
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Lena · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Zgodovina geografije in Levant · Poglej več »
Louisiana
Louisiana (izgovor ali, francosko Louisiane, izgovor) je ena južnih zveznih držav ZDA.
Novo!!: Zgodovina geografije in Louisiana · Poglej več »
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Novo!!: Zgodovina geografije in Magreb · Poglej več »
Malajski polotok
Lega polotoka v jugovzhodni Aziji Malajski polotok (tudi Malaški polotok) je polotok v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Malajski polotok · Poglej več »
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Novo!!: Zgodovina geografije in Malarija · Poglej več »
Malavijsko jezero
Malavijsko jezero (tudi Njaško jezero oz. Njasa) je eno od afriških velikih jezer, ki leži na meji med Malavijem, Mozambikom in Tanzanijo v Vzhodni Afriki, kjer se stikata vzhodni in zahodni krak Vzhodnoafriškega tektonskega jarka.
Novo!!: Zgodovina geografije in Malavijsko jezero · Poglej več »
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Novo!!: Zgodovina geografije in Marco Polo · Poglej več »
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Novo!!: Zgodovina geografije in Marijansko otočje · Poglej več »
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29. julij 1507, Lizbona, Portugalska.
Novo!!: Zgodovina geografije in Martin Behaim · Poglej več »
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Matematična geografija · Poglej več »
Matthew Flinders
Pogled na Port Jackson iz Flindersove knjige ''Potovanje v Terro Australis'' Matthew Flinders, angleški pomorščak in raziskovalec, * 16. marec 1774, Donington, Anglija, † 19. julij 1814.
Novo!!: Zgodovina geografije in Matthew Flinders · Poglej več »
Mavricij
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega. Otok Mavricij je del Maskarenov in leži 200 km severovzhodno od francoskega otoka Reunion in 570 km zahodno-jugozahodno od otoka Rodrigues.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mavricij · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mehika · Poglej več »
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Novo!!: Zgodovina geografije in Meteor · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Zgodovina geografije in Meteorologija · Poglej več »
Michigansko jezero
Michigansko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, edino od petih, ki v celoti leži znotraj ozemlja Združenih držav Amerike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Michigansko jezero · Poglej več »
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4. april) 1765, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Mihail Vasiljevič Lomonosov · Poglej več »
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mikene · Poglej več »
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Novo!!: Zgodovina geografije in Misijonar · Poglej več »
Misisipi
Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.
Novo!!: Zgodovina geografije in Misisipi · Poglej več »
Misuri
Misuri (dobesedni pomen mesto velikih kanujev) je zvezna država Združenih držav Amerike v regiji Srednjega zahoda.
Novo!!: Zgodovina geografije in Misuri · Poglej več »
Modri Nil
Módri Níl (ime v Etiopiji Abaj Venz, arabsko Al Bahr al Azrak.
Novo!!: Zgodovina geografije in Modri Nil · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mongoli · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mongolija · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Zgodovina geografije in Morje · Poglej več »
Morska biologija
Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.
Novo!!: Zgodovina geografije in Morska biologija · Poglej več »
Moskovski zapiski
Moskovski zapiski so knjiga barona Žige Herbersteina iz leta 1549, ki obravnava moskovsko državo 16. stoletja z geografskega, zgodovinskega in etnološkega vidika.
Novo!!: Zgodovina geografije in Moskovski zapiski · Poglej več »
Mozambik
Mozambík, uradno Republika Mozambik (ali República de Moçambique, izgovarjava), je država v južni Afriki, ki na severu meji na Tanzanijo, na zahodu na Malavi, Zambijo, Zimbabve in Republiko Južno Afriko, na jugu na Esvatini ter na vzhodu na Indijski ocean.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mozambik · Poglej več »
Mungo Park
Mungo Park, škotski zdravnik in raziskovalec, * 11. september 1771, Selkirkshire, Škotska, † 1806, Bussa, Nigerija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Mungo Park · Poglej več »
Murray
Murray je lahko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Murray · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Naravni satelit · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nemci · Poglej več »
Niger (reka)
Niger je glavna reka v vsi ki ste jedačo se vidi da živite v reki Niger v kopru in ljubljanizahodni Afriki, dolga okoli 4000 km.
Novo!!: Zgodovina geografije in Niger (reka) · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Zgodovina geografije in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nil · Poglej več »
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nizozemci · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Normani · Poglej več »
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Novo!!: Zgodovina geografije in Norvežani · Poglej več »
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nova dežela · Poglej več »
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nova Fundlandija · Poglej več »
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nova Gvineja · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Nova Zelandija · Poglej več »
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Novosibirski otoki · Poglej več »
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Novo!!: Zgodovina geografije in Oaza · Poglej več »
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ob · Poglej več »
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Obala · Poglej več »
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Novo!!: Zgodovina geografije in Oceanski tok · Poglej več »
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ognjena zemlja · Poglej več »
Ohio (reka)
Ohio v mestu Louisville, Kentucky, kjer je njena struga najširša Ohio (izvirno angleško Ohio River) je ena daljših rek v Severni Ameriki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ohio (reka) · Poglej več »
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ohotsko morje · Poglej več »
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Novo!!: Zgodovina geografije in Orinoko · Poglej več »
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Novo!!: Zgodovina geografije in Otočje · Poglej več »
Ozemlje
Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ozemlje · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ozračje · Poglej več »
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Pamir · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Zgodovina geografije in Papež · Poglej več »
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Pasat · Poglej več »
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Novo!!: Zgodovina geografije in Patagonija · Poglej več »
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Zgodovina geografije in Peking · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Perzija · Poglej več »
Peter Aleksejevič Kropotkin
Princ Pjoter Aleksejevič Kropotkin, ruski intelektualec, anarhist, geograf in raziskovalec, * 9. december (27. november, ruski koledar) 1842, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. februar 1921, Dmitrov, Moskovska gubernija, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Peter Aleksejevič Kropotkin · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Zgodovina geografije in Peter Veliki · Poglej več »
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Novo!!: Zgodovina geografije in Pitagora · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Planet · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Zgodovina geografije in Podnebje · Poglej več »
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Novo!!: Zgodovina geografije in Pokrajina · Poglej več »
Poldne
Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Poldne · Poglej več »
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Novo!!: Zgodovina geografije in Poldnevnik · Poglej več »
Portolanski zemljevid
Portolan ali portolanski zemljevid so starodavne pomorske karte, ki so bile prvič izdelane v 13.
Novo!!: Zgodovina geografije in Portolanski zemljevid · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Zgodovina geografije in Portugalska · Poglej več »
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Posidonij · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Zgodovina geografije in Ptolemaj · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Zgodovina geografije in Razdalja · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rdeče morje · Poglej več »
Regionalna geografija
Regionalna geografija je glavna geografska disciplina, ki poskuša v sintetični obliki prikazati raznolikost naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov v določeni pokrajini - regiji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Regionalna geografija · Poglej več »
Reka svetega Lovrenca
Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
Novo!!: Zgodovina geografije in Reka svetega Lovrenca · Poglej več »
Richard Francis Burton
Sir Richard Francis Burton, britanski raziskovalec, častnik, prevajalec, kartograf, pisatelj in filozof, * 19. marec 1821, Torquay, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. oktober 1890, Trst, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Zgodovina geografije in Richard Francis Burton · Poglej več »
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rimska cesta · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Novo!!: Zgodovina geografije in Roald Amundsen · Poglej več »
Robert Falcon Scott
Kapitan sir Robert Falcon Scott, angleški pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 6. junij 1868, Devonport, grofija Devon, Anglija, † 29. marec 1912, Rossova ledena polica, Antarktika.
Novo!!: Zgodovina geografije in Robert Falcon Scott · Poglej več »
Rossova ledena polica
Rossova ledena polica leta 1997 Rossova ledena polica (angleško Ross Ice Shelf) je največja ledena polica Antarktike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rossova ledena polica · Poglej več »
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rossovo morje · Poglej več »
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rt dobrega upanja · Poglej več »
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rt Horn · Poglej več »
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rumena reka · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Rusija · Poglej več »
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sahara · Poglej več »
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Novo!!: Zgodovina geografije in Samarkand · Poglej več »
Samuel de Champlain
Samuel de Champlain, francoski raziskovalec in kolonizator, * 1567, Brouage pri Roquefortu, Francija, † 25. december 1635, pokrajina Quebec, Kanada.
Novo!!: Zgodovina geografije in Samuel de Champlain · Poglej več »
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sedimentne kamnine · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Severna Amerika · Poglej več »
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Severni tečaj · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Severno morje · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sibirija · Poglej več »
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Novo!!: Zgodovina geografije in Skalno gorovje · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Zgodovina geografije in Slovenija · Poglej več »
Smith
Smith je priimek več oseb.
Novo!!: Zgodovina geografije in Smith · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sonce · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srednja Afrika
Srednja Afrika je po definiciji OZN področje držav, ki ležijo v porečju reke Kongo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Srednja Afrika · Poglej več »
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Srednja Azija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Zgodovina geografije in Srednji vek · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sredozemlje · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Stari Egipt · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Zgodovina geografije in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Zgodovina geografije in Strabon · Poglej več »
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Novo!!: Zgodovina geografije in Stroganovi · Poglej več »
Sumatra
right Sumatra je otok v zahodni Indoneziji.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sumatra · Poglej več »
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Novo!!: Zgodovina geografije in Svalbard · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Zgodovina geografije in Sveto pismo · Poglej več »
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Tabula Peutingeriana · Poglej več »
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Novo!!: Zgodovina geografije in Tales · Poglej več »
Tanganjiško jezero
Tanganjíško jézero je veliko podolgovato sladkovodno jezero v zahodnem delu Srednje Afrike (3° 20' do 8° 48' južno in 29° 5' do 31° 15' vzhodno).
Novo!!: Zgodovina geografije in Tanganjiško jezero · Poglej več »
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Novo!!: Zgodovina geografije in Tasmanija · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Zgodovina geografije in Težnost · Poglej več »
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Novo!!: Zgodovina geografije in Tibet · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Tihi ocean · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Zgodovina geografije in Topografija · Poglej več »
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Novo!!: Zgodovina geografije in Transsibirska železnica · Poglej več »
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Novo!!: Zgodovina geografije in Triangulacija · Poglej več »
Trinidad in Tobago
Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.
Novo!!: Zgodovina geografije in Trinidad in Tobago · Poglej več »
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Novo!!: Zgodovina geografije in Uralsko gorovje · Poglej več »
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Urartu · Poglej več »
Urugvaj
za istoimensko reko glej Urugvaj (reka) Úrugvaj, uradno Vzhodna republika Urugvaj (izg.), je država v jugovzhodnem delu Južne Amerike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Urugvaj · Poglej več »
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vasco da Gama · Poglej več »
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).
Novo!!: Zgodovina geografije in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Novo!!: Zgodovina geografije in Veda · Poglej več »
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Novo!!: Zgodovina geografije in Veter · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vikingi · Poglej več »
Viktorijino jezero
Viktorijino jezero (redko imenovano Ukerewe jezero) (Victoria Nyanza) je eno od jezer v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju.
Novo!!: Zgodovina geografije in Viktorijino jezero · Poglej več »
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vitus Bering · Poglej več »
Vladimir Vasiljevič Atlasov
Vladimir Vasiljevič Atlasov ali Volodimer Otlasov (/Володимер Отла́сов), ruski raziskovalec, jakutski kozak in častnik, * 1661/1664, Veliki Ustjug, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 1. februar 1711, Nižnekamčatsk, Ruski imperij (sedaj Ust-Kamčatsk, Rusija).
Novo!!: Zgodovina geografije in Vladimir Vasiljevič Atlasov · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Voda · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vojska · Poglej več »
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vreme · Poglej več »
Vzhodna Afrika
Vzhodna Afrika po različnih definicijah Vzhodna Afrika je vzhodna podregija afriške celine.
Novo!!: Zgodovina geografije in Vzhodna Afrika · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Zgodovina geografije in Wales · Poglej več »
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Willem Barents · Poglej več »
Zambezi
Reka Zambezi v bližini istoimenskega mesta Zemljevid Zambezija Zambézi je reka na jugu Afrike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zambezi · Poglej več »
Zanzibar
Lokacija Zanzibarja Zanzibar je polavtonomna regija Tanzanije v Vzhodni Afriki, ki jo sestavlja severni del istoimenskega otočja v Indijskem oceanu, 25–50 km od obale Tanzanije.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zanzibar · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Zgodovina geografije in Združene države Amerike · Poglej več »
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zelenortski otoki · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Novo!!: Zgodovina geografije in Zemljepisna dolžina · Poglej več »
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zemljevid · Poglej več »
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zgodovina Kitajske · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Zgodovina geografije in Zgodovinar · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Zgodovina geografije in Znanost · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Zgodovina geografije in 17. stoletje · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Zgodovina geografije in 19. stoletje · Poglej več »
