Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Tihi ocean in Zgodovina geografije
Tihi ocean in Zgodovina geografije še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Abel Tasman, Aleuti, Antarktika, Atlantski ocean, Avstralija, Ferdinand Magellan, Filipini, Francija, James Cook, Japonska, Kanada, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Ohotsko morje, Portugalska, Rossovo morje, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Rusija, Severna Amerika, Tasmanija, Vasco Núñez de Balboa, Vitus Bering, Voda, Združene države Amerike, Zemlja, Zemljepisna širina.
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Abel Tasman in Tihi ocean · Abel Tasman in Zgodovina geografije ·
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Aleuti in Tihi ocean · Aleuti in Zgodovina geografije ·
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Antarktika in Tihi ocean · Antarktika in Zgodovina geografije ·
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Atlantski ocean in Tihi ocean · Atlantski ocean in Zgodovina geografije ·
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Avstralija in Tihi ocean · Avstralija in Zgodovina geografije ·
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Ferdinand Magellan in Tihi ocean · Ferdinand Magellan in Zgodovina geografije ·
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Filipini in Tihi ocean · Filipini in Zgodovina geografije ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Tihi ocean · Francija in Zgodovina geografije ·
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
James Cook in Tihi ocean · James Cook in Zgodovina geografije ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Tihi ocean · Japonska in Zgodovina geografije ·
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Kanada in Tihi ocean · Kanada in Zgodovina geografije ·
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Nova Gvineja in Tihi ocean · Nova Gvineja in Zgodovina geografije ·
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Nova Zelandija in Tihi ocean · Nova Zelandija in Zgodovina geografije ·
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Ohotsko morje in Tihi ocean · Ohotsko morje in Zgodovina geografije ·
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Portugalska in Tihi ocean · Portugalska in Zgodovina geografije ·
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Rossovo morje in Tihi ocean · Rossovo morje in Zgodovina geografije ·
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Rt dobrega upanja in Tihi ocean · Rt dobrega upanja in Zgodovina geografije ·
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Rt Horn in Tihi ocean · Rt Horn in Zgodovina geografije ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Rusija in Tihi ocean · Rusija in Zgodovina geografije ·
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Severna Amerika in Tihi ocean · Severna Amerika in Zgodovina geografije ·
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Tasmanija in Tihi ocean · Tasmanija in Zgodovina geografije ·
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).
Tihi ocean in Vasco Núñez de Balboa · Vasco Núñez de Balboa in Zgodovina geografije ·
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Tihi ocean in Vitus Bering · Vitus Bering in Zgodovina geografije ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Tihi ocean in Voda · Voda in Zgodovina geografije ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Tihi ocean in Združene države Amerike · Združene države Amerike in Zgodovina geografije ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Tihi ocean in Zemlja · Zemlja in Zgodovina geografije ·
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Tihi ocean in Zemljepisna širina · Zemljepisna širina in Zgodovina geografije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Tihi ocean in Zgodovina geografije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Tihi ocean in Zgodovina geografije
Primerjava med Tihi ocean in Zgodovina geografije
Tihi ocean 160 odnose, medtem ko je Zgodovina geografije 327. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 5.54% = 27 / (160 + 327).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Tihi ocean in Zgodovina geografije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
