Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Kazalo

543 odnosi: Abasidski kalifat, Abelova nagrada, Adriaan van Roomen, Akademska umetnost, Aksiom o vzporednici, Al Hvarizmi, Al-Bitrudži, Al-Kindi, Al-Majriti, Albrecht Dürer, Aleksandrijska knjižnica, Alexis Claude Clairaut, Alfredo Andreini, Algebra, Algebrska geometrija, Algebrska ploskev, Alhacen, Alojz Zuffar, Alternacija (geometrija), Andrej Grabrovec, Antiprizma, Apolonij, Arbelos, Arhit, Aristarh, Aritmetika, Army Beta, Arthur Cayley, Arthur Moritz Schönflies, Astronomska enota, Atenska šola, August Ferdinand Möbius, Šestilo, Šeststrana antiprizma, Šeststrana piramida, Šeststrana prizma, Šop premic, Število zlatega reza, Štirikotnik, Žarek, Žarišče, Žitni krog, Črna luknja, Črta, Étienne Louis Malus, Évariste Galois, Babilonska matematika, Batik, Benjamin Peirce, Bernard Bolzano, ... Razširi indeks (493 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Geometrija in Abasidski kalifat

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Poglej Geometrija in Abelova nagrada

Adriaan van Roomen

Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.

Poglej Geometrija in Adriaan van Roomen

Akademska umetnost

Akademska umetnost ali akademizem je slog slikarstva in kiparstva, ki je nastal pod vplivom evropskih akademij umetnosti.

Poglej Geometrija in Akademska umetnost

Aksiom o vzporednici

Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.

Poglej Geometrija in Aksiom o vzporednici

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Geometrija in Al Hvarizmi

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Geometrija in Al-Bitrudži

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Geometrija in Al-Kindi

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Poglej Geometrija in Al-Majriti

Albrecht Dürer

Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.

Poglej Geometrija in Albrecht Dürer

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Poglej Geometrija in Aleksandrijska knjižnica

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Geometrija in Alexis Claude Clairaut

Alfredo Andreini

Alfredo Andreini, italijanski zdravnik in entomolog, * 27. julij 1870, Firence, Italija, † 11. december 1943, Lippiano, Italija.

Poglej Geometrija in Alfredo Andreini

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Geometrija in Algebra

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej Geometrija in Algebrska geometrija

Algebrska ploskev

Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.

Poglej Geometrija in Algebrska ploskev

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Geometrija in Alhacen

Alojz Zuffar

Alojz Zuffar, tudi Alojz Čufar, slovenski gozdar, * 7. marec 1852, Predmeja, † 14. september 1907, Dobrova (nem. Mittewald) pri Beljaku.

Poglej Geometrija in Alojz Zuffar

Alternacija (geometrija)

velikega rombikubooktaedraGlej rdeče in zelene točke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišču. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišč v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.

Poglej Geometrija in Alternacija (geometrija)

Andrej Grabrovec

Andrej Grabrovec (psevdonim Gaberi), slovenski kipar, * 26. maj 1959, Maribor.

Poglej Geometrija in Andrej Grabrovec

Antiprizma

Antiprizma je v geometriji vzporedni polieder, ki ga sestavljata dve vzporedni kopiji istega n-stranskega mnogokotnika, ki sta povezana s trakom izmeničnih trikotnikov.

Poglej Geometrija in Antiprizma

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Geometrija in Apolonij

Arbelos

Čevljarski nož. Arbelos je v geometriji ravninsko področje, ki ga omejujejo polkrogi s premerom 1 in v dotiku dveh polkrogov s premerom r in (1 – r).

Poglej Geometrija in Arbelos

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Arhit

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Geometrija in Aristarh

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej Geometrija in Aritmetika

Army Beta

Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.

Poglej Geometrija in Army Beta

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Geometrija in Arthur Cayley

Arthur Moritz Schönflies

Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.

Poglej Geometrija in Arthur Moritz Schönflies

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Geometrija in Astronomska enota

Atenska šola

Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Geometrija in Atenska šola

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Geometrija in August Ferdinand Möbius

Šestilo

Šestilo Šestílo je pripomoček za risanje, ki v osnovi omogoča konstruiranje krožnic, z njim pa si lahko pomagamo tudi pri konstruiranju drugih geometrijskih objektov.

Poglej Geometrija in Šestilo

Šeststrana antiprizma

Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Šeststrana antiprizma

Šeststrana piramida

Šeststrana piramida je v geometriji piramida, ki ima šestkotno osnovno ploskev.

Poglej Geometrija in Šeststrana piramida

Šeststrana prizma

Šeststrana prizma je v geometriji prizma s šestkotniško osnovno ploskvijo.

Poglej Geometrija in Šeststrana prizma

Šop premic

Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.

Poglej Geometrija in Šop premic

Število zlatega reza

Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.

Poglej Geometrija in Število zlatega reza

Štirikotnik

Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.

Poglej Geometrija in Štirikotnik

Žarek

Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.

Poglej Geometrija in Žarek

Žarišče

Žaríšče je lahko.

Poglej Geometrija in Žarišče

Žitni krog

Žitni krogi Žitni krogi so geometrični vzorci, ki se pojavljajo v raznovrstnem žitu v različnih državah, največkrat v Združenem kraljestvu.V preteklosti so bili ljudje mnenja, da so žitni krogi delo hudiča in so nanje gledali negativno.

Poglej Geometrija in Žitni krog

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Geometrija in Črna luknja

Črta

Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.

Poglej Geometrija in Črta

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Poglej Geometrija in Étienne Louis Malus

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Geometrija in Évariste Galois

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Geometrija in Babilonska matematika

Batik

indijskih žensk v tehniki batika Batik (javansko; indonezijsko) je tehnika barvanja, odpornega na vosek, ki se uporablja za celotno obleko ali obleko, izdelano v tej tehniki.

Poglej Geometrija in Batik

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Geometrija in Benjamin Peirce

Bernard Bolzano

‎ Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.

Poglej Geometrija in Bernard Bolzano

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Poglej Geometrija in Bernard Pergerl

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Poglej Geometrija in Bernhard Riemann

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Geometrija in Besslova funkcija

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Geometrija in Bhaskara

Bikupola (geometrija)

Girobifastigij (''J''26) lahko obravnavamo kot digonalno girobikupolo. Bikupola je v geometriji telo, ki je sestavljeno iz dveh kupol zlepljenih zlepljeni v svojih osnovnih ploskvah.

Poglej Geometrija in Bikupola (geometrija)

Bisekcija

Bisekcija ali razpolavljanje lahko pomeni več stvari.

Poglej Geometrija in Bisekcija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Geometrija in Bizantinsko cesarstvo

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Blaise Pascal

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Geometrija in Boetij

Bonaventura Francesco Cavalieri

Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.

Poglej Geometrija in Bonaventura Francesco Cavalieri

Borgijski apartmaji

Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).

Poglej Geometrija in Borgijski apartmaji

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Geometrija in Brahmagupta

Bravaisova mreža

V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.

Poglej Geometrija in Bravaisova mreža

Camillo Agrippa

Camillo Agrippa, italijanski sabljač, inženir, renesančni arhitekt in matematik, * ????, okoli 1595.

Poglej Geometrija in Camillo Agrippa

Cayleyjeva sekstika

graf Cayleyjeve sekstike. Cayleyjeva sekstika (ali Cayleyjev sekstet) je v geometriji ravninska krivulja, ki spada v družino sinusoidnih spiral.

Poglej Geometrija in Cayleyjeva sekstika

Celica (geometrija)

Teserakt ima 8 kockinih celic, tri za vsak rob. kockine celice za posamezen rob. Celica je v geometriji trirazsežni element, ki je del objekta z višjo razsežnostjo.

Poglej Geometrija in Celica (geometrija)

Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci

Cerkev sv.

Poglej Geometrija in Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci

Charles Dupin

Pierre Charles François Dupin, francoski matematik in inženir, * 6. oktober 1784, Varzy, Francija, † 18. januar 1873, Pariz.

Poglej Geometrija in Charles Dupin

Coxeterjeva notacija

Coxeterjeva notacija je v geometriji sistem, ki omogoča razvrščanje simetrijskih grup s tem, da opiše kote med osnovnimi zrcaljenji Coxeterjeve grupe.

Poglej Geometrija in Coxeterjeva notacija

D

D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.

Poglej Geometrija in D

Davidova zvezda

Davidova zvezda Davidova zvezda (hebrejsko Magen David ali Mogen Dovid, מגן דוד, po slovensko Davidov ščit, arabsko Najmat Dawuud نجمة داوود; znana pa je tudi pod imenom Solomonov pečat) je simbol judaizma, ob ustanovitvi Izraela pa je postala tudi simbol te države in je upodobljena na izraelski zastavi.

Poglej Geometrija in Davidova zvezda

Džali

Džali ali džaali (džālī, kar pomeni 'mreža') je izraz za perforiran kamen ali mrežast zaslon, običajno z okrasnim vzorcem, zgrajenim z uporabo kaligrafije, geometrije ali naravnih vzorcev.

Poglej Geometrija in Džali

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Poglej Geometrija in De architectura

Dekagram (geometrija)

Pravilni dekagram. Dekagram je v geometriji desetkraki zvezdni mnogokotnik.

Poglej Geometrija in Dekagram (geometrija)

Dekagramska antiprizma

Dekagramska antiprizma je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.

Poglej Geometrija in Dekagramska antiprizma

Dekagramska prizma

Dekagramska prizma je v geometriji ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru dekagrama.

Poglej Geometrija in Dekagramska prizma

Descartesov list

Descartesov list s parametrom ''a''.

Poglej Geometrija in Descartesov list

Desetstrana antiprizma

Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Desetstrana antiprizma

Devetstrana antiprizma

Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Devetstrana antiprizma

Devetstrana prizma

Devetstrana prizma je v geometriji sedma od neskončne množice prizem.

Poglej Geometrija in Devetstrana prizma

Diagram stelacije

stransko ploskev. Diagram stelacije (tudi vzorec stelacije) je v geometriji ravninski dvorazsežni diagram stranske ploskve poliedra, ki kaže premice, kje se druga stranska ploskev seka z njo.

Poglej Geometrija in Diagram stelacije

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Dicearh

Diedrska grupa

snežinke je Dih6, diedrska simetrija enaka kot pri pravilnem šestkotniku. Diédrska grúpa je v matematiki grupa simetrij pravilnega mnogokotnika, ki vsebuje rotacijske in zrcalne simetrije.

Poglej Geometrija in Diedrska grupa

Diedrski kot

Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.

Poglej Geometrija in Diedrski kot

Disfenoid

Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve.

Poglej Geometrija in Disfenoid

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Geometrija in Dolžina

Družina krivulj

krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.

Poglej Geometrija in Družina krivulj

Dualni polieder

stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.

Poglej Geometrija in Dualni polieder

Dušan Pagon

Dušan Pagon, slovenski matematik, * 18. julij 1955, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Dušan Pagon

Dušan Repovš (matematik)

Dušan D. Repovš, slovenski matematik, * 30. november 1954, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Dušan Repovš (matematik)

Duopiramida

Duopiramida je v geometriji štirirazsežnega ali večrazsežnega prostora dualni politop p-q duoprizem.

Poglej Geometrija in Duopiramida

Duoprizma

Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.

Poglej Geometrija in Duoprizma

Dvanajststrana antiprizma

Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Dvanajststrana antiprizma

Dvanajststrana prizma

Dvanajstrana prizma je v geometriji deseta v neskončni množici prizem.

Poglej Geometrija in Dvanajststrana prizma

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Geometrija in Dvojna zvezda

Dvokotnik

Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.

Poglej Geometrija in Dvokotnik

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Geometrija in Edmond Halley

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Geometrija in Edward Witten

El Escorial

San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.

Poglej Geometrija in El Escorial

Element

Elemènt pomeni prvinski del česa.

Poglej Geometrija in Element

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.

Poglej Geometrija in Elementi (Evklid)

Enajststrana antiprizma

Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Enajststrana antiprizma

Enajststrana prizma

Enajststrana prizma je v geometriji ena izmed množice konveksnih prizem.

Poglej Geometrija in Enajststrana prizma

Eneagramska antiprizma (9/2)

Eneagramska antiprizma (9/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.

Poglej Geometrija in Eneagramska antiprizma (9/2)

Eneagramska antiprizma (9/4)

Eneagramska antiprizma (9/4) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama. Kategorija:Prizmatoidni poliedri.

Poglej Geometrija in Eneagramska antiprizma (9/4)

Eneagramska prekrižana antiprizma

Eneagramska prekrižana antiprizma je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.

Poglej Geometrija in Eneagramska prekrižana antiprizma

Eneagramska prizma (9/2)

Eneagramska prizma (9/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.

Poglej Geometrija in Eneagramska prizma (9/2)

Eneagramska prizma (9/4)

Eneagramska prizma (9/4) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.

Poglej Geometrija in Eneagramska prizma (9/4)

Enotska hiperbola

Enotska hiperbola je prikazana v modri barvi, njena konjugirana oblika v zeleni, asimptote pa v rdeči barvi. Enotska hiperbola je v geometriji množica točk v kartezičnem koordinatnem sistemu, ki zadoščajo enačbi x^2 - y^2.

Poglej Geometrija in Enotska hiperbola

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Poglej Geometrija in Enotski vektor

Erlangenski program

Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.

Poglej Geometrija in Erlangenski program

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Geometrija in Erwin Schrödinger

Etuda št. 14 (Ligeti)

Etuda za klavir št.

Poglej Geometrija in Etuda št. 14 (Ligeti)

Etude za klavir (Ligeti)

Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.

Poglej Geometrija in Etude za klavir (Ligeti)

Eulerjev izrek o poliedrih

Eulerjev izrek o poliedrih (ali Eulerjeva poliedrska formula) je v geometriji izrek, ki povezuje število oglišč, robov in stranskih ploskev konveksnih poliedrov, topološko enakovrednih sferi: kjer je.

Poglej Geometrija in Eulerjev izrek o poliedrih

Eulerjeva premica

krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.

Poglej Geometrija in Eulerjeva premica

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Evdem z Rodosa

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Geometrija in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Geometrija in Evklid

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Poglej Geometrija in Evklidska geometrija

Facetiranje

Slika:CubeAndStel.svg Stela oktangula kot facetiranje kocke.

Poglej Geometrija in Facetiranje

Farkas Bolyai

Farkas Bolyai (znan v nemško govorečih deželah tudi kot Wolfgang Bolyai), madžarski matematik, * 9. februar 1775, Bolya, Nagyszeben, Madžarska (zdaj Sibiu, Transilvanija, Romunija), † 20. november 1856, Marosvásárhely, Madžarska (zdaj Târgu Mureș, Romunija).

Poglej Geometrija in Farkas Bolyai

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Poglej Geometrija in Felix Christian Klein

Ferdinand Verbiest

Oče Ferdinand Verbiest (poznan pod kitajskim imenom kot Nan Huajren), flamski jezuitski misijonar na Kitajskem za časa vladavine Čing, * 9. oktober 1623, Pittem, Tielt, Grofija Flandrija, Španska Nizozemska, † 28. januar 1688, Peking, Čingova vladavina Bil je izurjen "fac totum", tj.

Poglej Geometrija in Ferdinand Verbiest

Ferdinand von Lindemann

Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.

Poglej Geometrija in Ferdinand von Lindemann

Fokus (razločitev)

Fókus je lahko.

Poglej Geometrija in Fokus (razločitev)

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Poglej Geometrija in Fraktal

Franc Hočevar

Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.

Poglej Geometrija in Franc Hočevar

Franc Tomšič

Franc Tomšič, slovenski gradbeni inženir, * 28. avgust 1838, Trebnje, † 9. januar 1917, Zagreb.

Poglej Geometrija in Franc Tomšič

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Poglej Geometrija in Francesco Maurolico

Franjo Marušič

Franjo Marušič, slovenski inženir rudarstva, * 9. junij 1908, Štandrež, Avstro-Ogrska, † 7. december 1981, Moš, Goriška pokrajina.

Poglej Geometrija in Franjo Marušič

Frank Richard Löbell

Frank Richard Löbell, nemški matematik, * 11. maj 1893, Tandjong Morawi, Sumatra, † 31. maj 1964, München.

Poglej Geometrija in Frank Richard Löbell

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Poglej Geometrija in Gabriel Gruber

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Geometrija in Galileo Galilei

Gérard Desargues

Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.

Poglej Geometrija in Gérard Desargues

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Geometrija in Gemin

GeoGebra

GeoGebra se je pojavila kot program za dinamično geometrijo v letu 2001, v katerem pa sta se prepletali geometrija in algebra ravnine.

Poglej Geometrija in GeoGebra

Geometer

Izraz geometer.

Poglej Geometrija in Geometer

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Geometrija in Georg Ferdinand Cantor

Georg Mohr (matematik)

Jørgen Mohr (latinizirano Georg(ius) Mohr), danski matematik, * 1. april 1640, København, Danska, † 26. januar 1697), Kieslingswalde (danes Sławnikowice, Poljska) pri Görlitzu.

Poglej Geometrija in Georg Mohr (matematik)

Geotrikotnik

Geotrikotnik Geotrikótnik je univerzalno geometrijsko orodje, ki nadomešča ravnilo in kotomer.

Poglej Geometrija in Geotrikotnik

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Geometrija in Giottov campanile

Giovanni Ceva

Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.

Poglej Geometrija in Giovanni Ceva

Gnomon

Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.

Poglej Geometrija in Gnomon

Gnomon (oblika)

Gnomon Gnomon je v geometriji ravninska oblika, ki jo dobimo tako, da odstranimo podoben paralelogram iz kota večjega paralelograma.

Poglej Geometrija in Gnomon (oblika)

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Geometrija in Godfrey Harold Hardy

Gorišče

Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.

Poglej Geometrija in Gorišče

Gorišče (razločitev)

Goríšče je lahko.

Poglej Geometrija in Gorišče (razločitev)

Gostota (geometrija)

eneagrama 9/4 obkroži središče 4 krat. Tako ima gostoto 4. Gostota je v geometriji enako številu, ki pomeni stopnjo nepretrganih preliskav politopa.

Poglej Geometrija in Gostota (geometrija)

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Geometrija in Grčija

Greben (matematika)

Greben je v geometriji (n-2) razsežni element n-razsežnega politopa.

Poglej Geometrija in Greben (matematika)

Henry Briggs

''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.

Poglej Geometrija in Henry Briggs

Henry John Stephen Smith

Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.

Poglej Geometrija in Henry John Stephen Smith

Heptagramska antiprizma (7/2)

Heptagramska antiprizma (7/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.

Poglej Geometrija in Heptagramska antiprizma (7/2)

Heptagramska antiprizma (7/3)

Heptagramska antiprizma (7/3) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.

Poglej Geometrija in Heptagramska antiprizma (7/3)

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Heraklit Pontski

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Geometrija in Hermann Minkowski

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Poglej Geometrija in Hermann von Reichenau

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Geometrija in Heron

Heronski trikotnik

Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.

Poglej Geometrija in Heronski trikotnik

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Geometrija in Hiparh

Hiperkocka

Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.

Poglej Geometrija in Hiperkocka

Hiperploskev

Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.

Poglej Geometrija in Hiperploskev

Hiperravnina

Hiperravnina je pojem, ki se uporablja v geometriji.

Poglej Geometrija in Hiperravnina

Hipocikloida

deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.

Poglej Geometrija in Hipocikloida

Hiva

Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.

Poglej Geometrija in Hiva

Hozoeder

lunami, ki bi jih videli, če bi odstranili bele kroge na koncu. Hozoeder je v geometriji teselacija lun na sferni ploskvi, tako da vsaki luni pripadata po dve presečišči.

Poglej Geometrija in Hozoeder

Hudičeva krivulja

Hudičeva krivulja z ''a''.

Poglej Geometrija in Hudičeva krivulja

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Poglej Geometrija in Humanistika

Ikozaedrska prizma

Ikozaedrska prizma je v geometriji konveksni uniformni 4-politop (štiridimenzionalni politop).

Poglej Geometrija in Ikozaedrska prizma

Ikozidodekadodekaeder

Ikozidodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z indeksom U44.

Poglej Geometrija in Ikozidodekadodekaeder

Ikozidodekaeder

Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Ikozidodekaeder

Invarianta (matematika)

Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.

Poglej Geometrija in Invarianta (matematika)

Inverzna krivulja

krožnice (črtkano). Inverzna krivulja (tudi obratna krivulja) je v geometriji za dano krivuljo C \, rezultat uporabe operacije inverzije, ki jo izvedemo za krivuljo C \,.

Poglej Geometrija in Inverzna krivulja

Isaac Barrow

Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.

Poglej Geometrija in Isaac Barrow

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Geometrija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ivan Vidav

Ivan Vidav, slovenski matematik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in avtor učbenikov, član SAZU, * 17. januar 1918, Opčine pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija), † 6. oktober 2015.

Poglej Geometrija in Ivan Vidav

Izotoksalna oblika

Izotoksalna oblika (tudi robovnoprehodna oblika) je v geometriji simetrija, ki deluje prehodno na robove.

Poglej Geometrija in Izotoksalna oblika

Izrek o tetivah

Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.

Poglej Geometrija in Izrek o tetivah

Izrek sedmih krožnic

krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.

Poglej Geometrija in Izrek sedmih krožnic

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Poglej Geometrija in Jakob Bernoulli I.

Jakob Steiner

Jakob Steiner, švicarski matematik, * 18. marec 1796, Utzenstorf, Švica, † 1. april 1863, Bern, Švica.

Poglej Geometrija in Jakob Steiner

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Janez Vrečko

Jean Gaston Darboux

Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Jean Gaston Darboux

Jean-Robert Argand

Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Jean-Robert Argand

Jean-Victor Poncelet

Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Jean-Victor Poncelet

Johan de Witt

Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.

Poglej Geometrija in Johan de Witt

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Geometrija in Johann Jakob Balmer

Johannes Frischauf

Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.

Poglej Geometrija in Johannes Frischauf

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Geometrija in Johannes Kepler

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Geometrija in John Archibald Wheeler

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Poglej Geometrija in John Dee

John Wallis

John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.

Poglej Geometrija in John Wallis

Jordan Nemorarij

Jordan Nemorarij (ali latinsko Jordanus de Nemore), nemški, fizik, matematik in astronom, * okoli 1170, † 1237 Nemorarij je v svojih delih Demonstratio de algorismo in De Numeris datis prvi dosledno uporabljal algebrske simbole za poljubna števila, ki so nastopala v računskih operacijah.

Poglej Geometrija in Jordan Nemorarij

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Joseph-Louis de Lagrange

Josip Celestina

Josip Celestina, slovenski profesor matematike, * 21. februar 1845, Zagorje ob Savi, † 16. oktober 1912, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Josip Celestina

Josip Mazi

Josip Mazi, slovenski matematik in prevajalec, * 24. januar 1872, Žiri, † 25. junij 1935, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Josip Mazi

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Geometrija in Julius Plücker

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Geometrija in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Geometrija in Jurij Vega

Kantelacija (geometrija)

Kantelirana kocka – Rdeče stranske ploskve so zmanjšane. Robovi so nagnjeni tako, da tvorijo nove rumene kvadratne stranske ploskve. Oglišča so prirezana in tvorijo nove modre trikotne stranske ploskve. rektificirane kocke Kantelácija je v geometriji postopek, ki odreže pravilne politope na njihovih robovih ali ogliščih in pri tem nastanejo nove facete tam, kjer je prej bil rob ali oglišče.

Poglej Geometrija in Kantelacija (geometrija)

Kazimir Severinovič Malevič

Kručjonih, 1912-13 Kazimir Severinovič Malevič, ruski slikar, likovni teoretik in filozof ukrajinskega rodu in poljskega porekla, * 23. februar (11. februar, ruski koledar) 1879, Kijev, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 15. maj 1935, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Geometrija in Kazimir Severinovič Malevič

Kepler-Poinsotov polieder

Kepler-Poinsotov polieder (tudi Kepler-Poinsotovo telo) je v geometriji katerikoli od štirih pravilnih steliranih poliedrov.

Poglej Geometrija in Kepler-Poinsotov polieder

Kiralnost (matematika)

Zapestnica v sredini je '''kiralna''', ostali dve sta '''akiralni'''. igralnih kock.

Poglej Geometrija in Kiralnost (matematika)

Kolinearnost

Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.

Poglej Geometrija in Kolinearnost

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Poglej Geometrija in Kombinatorika

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Poglej Geometrija in Kompleksna ravnina

Komplementarna kota

Kota ''α'' in ''β'' sta komplementarna Komplementarna kota sta v geometriji kota, ki imata vsoto 90°.

Poglej Geometrija in Komplementarna kota

Konfiguracija oglišča

''3.5.3.5'' Konfiguracija oglišča (tudi tip oglišča) je v geometriji okrajšana notacija za opis slike oglišč poliedra ali tlakovanja kot zaporedja stranskih ploskev okoli oglišča.

Poglej Geometrija in Konfiguracija oglišča

Konfiguracija stranskih ploskev

Rombski dodekaeder ima izmenoma tri in štiri stranske ploskve v enem oglišču ''V3.4.3.4'' Konfiguracija stranskih ploskev se v geometriji opisuje z zapisom prehodnih stranskih ploskev poliedrov.

Poglej Geometrija in Konfiguracija stranskih ploskev

Konveksna množica

Konvéksna mnóžica je v geometriji množica točk, za katero velja, da pri poljubni izbiri točk X in Y iz te množice, daljica XY v celoti leži v tej množici.

Poglej Geometrija in Konveksna množica

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).

Poglej Geometrija in Koordinatni sistem

Kot (razločitev)

Kot je lahko.

Poglej Geometrija in Kot (razločitev)

Kotni primanjkljaj

Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.

Poglej Geometrija in Kotni primanjkljaj

Kotomer

Kotomér je geometrijsko orodje namenjeno za merjenje in risanje kotov poljubne velikosti.

Poglej Geometrija in Kotomer

Križ

Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne Križ je geometrični lik, sestavljen iz dveh sekajočih črt ali ploskev.

Poglej Geometrija in Križ

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Geometrija in Kristalografija

Kristalografska točkovna skupina

Vrtenje Zrcaljenje Inverzija Kombinacija rotacije 2. reda, inverzije in zrcaljenja Kristalografska točkovna skupina je niz simetrijskih operacij, na primer rotacij in zrcaljenj, v katerih ostane pri premiku vsakega atoma kristala na položaj drugega istovrstnega atoma točka, okoli katere poteče operacija, fiksna.

Poglej Geometrija in Kristalografska točkovna skupina

Krožna algebrska krivulja

Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).

Poglej Geometrija in Krožna algebrska krivulja

Krožni lok

Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.

Poglej Geometrija in Krožni lok

Kubooktaeder

Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Kubooktaeder

Kupa

Beneške republike, okoli leta 1500 Kupa je fino izdelan kozarec, ki ima obliko keliha.

Poglej Geometrija in Kupa

Kupola (geometrija)

Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.

Poglej Geometrija in Kupola (geometrija)

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Geometrija in Kvadrat

Kvadratna antiprizma

Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Kvadratna antiprizma

Kvadratna girobikupola

Kvadratna girobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.

Poglej Geometrija in Kvadratna girobikupola

Kvadratna kupola

Kvadratna kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J4).

Poglej Geometrija in Kvadratna kupola

Kvadratna ortobikupola

Kvadratna ortobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.

Poglej Geometrija in Kvadratna ortobikupola

Kvadratna piramida

Kvadratna piramida (tudi štiristrana piramida) je v geometriji piramida, ki ima kvadratno osnovno ploskev.

Poglej Geometrija in Kvadratna piramida

Kvadratni koren števila 5

Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.

Poglej Geometrija in Kvadratni koren števila 5

Kvadratura kroga

Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.

Poglej Geometrija in Kvadratura kroga

Kvadratura parabole

Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.

Poglej Geometrija in Kvadratura parabole

Kvinkus

Quincunx /ˈkwɪn.kʌŋks/ ali kvinkus je geometrijski vzorec, sestavljen iz petih točk, razporejenih v križ, pri čemer štiri od njih tvorijo kvadrat ali pravokotnik, peta je v središču.

Poglej Geometrija in Kvinkus

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Geometrija in Lavo Čermelj

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Geometrija in Leonardo da Vinci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Geometrija in Leonhard Euler

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Poglej Geometrija in Liejeva grupa

Lik

Lik je lahko.

Poglej Geometrija in Lik

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Poglej Geometrija in Linearna algebra

Lok

Lok ima več pomenov.

Poglej Geometrija in Lok

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Geometrija in Louis Poinsot

Luna (matematika)

Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.

Poglej Geometrija in Luna (matematika)

Magnaura

Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.

Poglej Geometrija in Magnaura

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Poglej Geometrija in Mala in velika polos

Mali ditrigonalni ikozidodekaeder

Mali ditrigonalni ikozidodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U30.

Poglej Geometrija in Mali ditrigonalni ikozidodekaeder

Mali dodeciikozakron

Mali dodeciikozakron je v geometriji dualno telo malega dodeciikozaedra (U50).

Poglej Geometrija in Mali dodeciikozakron

Mali zvezdni pentakisni dodekaeder

Mali zvezdni pentakisni dodekaeder je v geometriji nekonveksen izoederski polieder.

Poglej Geometrija in Mali zvezdni pentakisni dodekaeder

Marcel Grossmann

Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.

Poglej Geometrija in Marcel Grossmann

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Poglej Geometrija in Marco Polo

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Geometrija in Marin Getaldić

Marius Sophus Lie

Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).

Poglej Geometrija in Marius Sophus Lie

Marjam Mirzahani

Marjam Mirzahani (amerikanizirano Maryam Mirzakhani), iranska matematičarka in akademičarka, * 3. maj 1977, Teheran, Iran, † 15. julij 2017, Združene države Amerike.

Poglej Geometrija in Marjam Mirzahani

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Geometrija in Matematična fizika

Matematični objekt

Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.

Poglej Geometrija in Matematični objekt

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Geometrija in Matematika

Maurice Lévy

Maurice Lévy, francoski inženir, matematik in fizik, * 28. februar 1838, Ribeauvillé, Alzacija, Francija, † 30. september 1910, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Maurice Lévy

Mediana (geometrija)

težišče trikotnika. Mediana (tudi težiščna premica ali težiščnica) je v geometriji daljica, ki v trikotniku povezuje oglišče z razpoloviščem oglišču nasprotne stranice.

Poglej Geometrija in Mediana (geometrija)

Melanholija I.

Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.

Poglej Geometrija in Melanholija I.

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Poglej Geometrija in Menelaj Aleksandrijski

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Geometrija in Meritev

Mesta Art Nouveau

Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.

Poglej Geometrija in Mesta Art Nouveau

Meta dvojno izginjajoč ikozaeder

Meta dvojno izginjajoči ikozaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J62).

Poglej Geometrija in Meta dvojno izginjajoč ikozaeder

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Poglej Geometrija in Metrični prostor

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Geometrija in Michel Hénon

Mihail Ilarionovič Kutuzov

Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.

Poglej Geometrija in Mihail Ilarionovič Kutuzov

Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.

Poglej Geometrija in Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihajlo Kravčuk

Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Geometrija in Mihajlo Kravčuk

Mimobežnica

Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.

Poglej Geometrija in Mimobežnica

Monostatični politop

Monostátični politóp (ali tudi unistabíllni poliéder) je v geometriji d-politop, ki »lahko stoji le na eni svoji ploskvi«.

Poglej Geometrija in Monostatični politop

Muajjad al-Din al-Urdi

Al-Urdijev rokopis ''Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib''; kopija iz 15. stoletja, ustvarjena v Iranu Al-Urdi, s celim imenom Muajjad Al-Din Al-Urdi Al-Amiri Al-DimaškiSchmidl, Petra G.

Poglej Geometrija in Muajjad al-Din al-Urdi

Muséjevo hiperštevilo

Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.

Poglej Geometrija in Muséjevo hiperštevilo

Muzikologija

Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.

Poglej Geometrija in Muzikologija

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Poglej Geometrija in Nadglavišče

Nagnjeni mnogokotnik

kvadru. Njegova notranjost je enolično definirana kot bilinearna interpolacija štirih vogalov in robov. Ima štiri enake robove (v modri barvi), enake diagonale so prikazane v zeleni barvi. Nagnjeni štirikotnik je prikazan v rdeči barvi. Nagnjeni mnogokotnik je v geometriji mnogokotnik, katerega oglišča ne ležijo v ravnini.

Poglej Geometrija in Nagnjeni mnogokotnik

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Geometrija in Nasir at-Tusi

Nathaniel Bliss

Nathaniel Bliss, FRS, angleški duhovnik in astronom, * 28. november 1700, Bisley, okrožje Cotswolds, grofija Gloucestershire, Anglija, † 2. september 1764, Oxford, grofija Oxfordshire.

Poglej Geometrija in Nathaniel Bliss

NC

NC - numerično krmiljenje (angleško numerical control), kar pomeni številsko upravljanje.

Poglej Geometrija in NC

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Geometrija in Nebesna mehanika

Neda Bokan

Neda Bokan, srbska matematičarka, * 3. februar 1947, Zemun, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Geometrija in Neda Bokan

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Poglej Geometrija in Neevklidska geometrija

Nicolas Malebranche

Nicolas Malebranche (fr.), francoski filozof, * 6. avgust 1638, Pariz, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1715, Pariz, Francosko kraljestvo.

Poglej Geometrija in Nicolas Malebranche

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Geometrija in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Geometrija in Nikolaj Kuzanski

Nikomah

Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.

Poglej Geometrija in Nikomah

Notacija orbifold

Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.

Poglej Geometrija in Notacija orbifold

Oblika Vesolja

Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.

Poglej Geometrija in Oblika Vesolja

Oglišče

Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).

Poglej Geometrija in Oglišče

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Oinopid

Omniprisekanost

Omniprisekanost (omni je latinska predpona, ki pomeni vse ali vsak) je v geometriji operacija, ki se lahko uporabi za pravilne politope in za satovje v Wythoffovih konstrukcijah, ki omogočajo kreiranje največjega števila facet.

Poglej Geometrija in Omniprisekanost

Osemstrana antiprizma

Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Osemstrana antiprizma

Osemstrana prizma

Osemstrana prizma je v geometriji šesta v neskončni množici prizem.

Poglej Geometrija in Osemstrana prizma

Oval (geometrija)

Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.

Poglej Geometrija in Oval (geometrija)

Ovojnica (matematika)

družine krivulj. Ovojnica krivulj y.

Poglej Geometrija in Ovojnica (matematika)

Papos Aleksandrijski

Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.

Poglej Geometrija in Papos Aleksandrijski

Para dvojno povečan prisekan dodekaeder

Para dvojno povečan prisekan dodekaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J69).

Poglej Geometrija in Para dvojno povečan prisekan dodekaeder

Pentaeder

Pentaeder (tudi peterec) je v geometriji polieder s petimi stranskimi ploskvami.

Poglej Geometrija in Pentaeder

Pentagramska antiprizma

Pentagramska antiprizma je v geometriji ena izmed neskončne množice nekonveksnih antiprizem, ki jih tvorijo trikotniške stranske ploskve in dva pravilna pokrova iz dveh zvezdnih mnogokotnikov, ki sta v tem primeru pentagrama.

Poglej Geometrija in Pentagramska antiprizma

Petstrana antiprizma

Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Petstrana antiprizma

Petstrana kupola

Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J5).

Poglej Geometrija in Petstrana kupola

Petstrana ortobirotunda

Petstrana ortobirotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J34).

Poglej Geometrija in Petstrana ortobirotunda

Petstrana ortokupolarotunda

Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J32).

Poglej Geometrija in Petstrana ortokupolarotunda

Petstrana piramida

Petstrana piramida je v geometriji piramida s petkotno osnovno ploskvijo nad katero je postavljenih pet trikotnih stranskih ploskev, ki se srečajo v eni točki, ki je oglišče.

Poglej Geometrija in Petstrana piramida

Petstrana prizma

Petstrana prizma je v geometriji prizma s petkotniško osnovno ploskvijo.

Poglej Geometrija in Petstrana prizma

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Geometrija in Philosophiae naturalis principia mathematica

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Geometrija in Pi

Pierre François Verhulst

Pierre François Verhulst, belgijski matematik, * 28. oktober 1804, Bruselj, Belgija, † 15. februar 1849, Bruselj.

Poglej Geometrija in Pierre François Verhulst

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Geometrija in Pierre-Simon Laplace

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Geometrija in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Geometrija in Pitagorejstvo

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Poglej Geometrija in Pitagorov izrek

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Poglej Geometrija in Ploščina

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Poglej Geometrija in Ploskev

Podaljšana kvadratna bipiramida

Podaljšana kvadratna bipiramida je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J15).

Poglej Geometrija in Podaljšana kvadratna bipiramida

Podaljšano trikotno tlakovanje

Podaljšano trikotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Podaljšano trikotno tlakovanje

Podobnost (geometrija)

Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.

Poglej Geometrija in Podobnost (geometrija)

Podvojitev kocke

Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.

Poglej Geometrija in Podvojitev kocke

Poliedrska grupa

Poliedrska grupa je v geometriji vsaka od simetrijskih grup platonskih teles.

Poglej Geometrija in Poliedrska grupa

Polihimnija

Polihimnija na sliki Francesca del Cosse Polihimnija (starogrško: Polihímnia, Polímnia) je bila muza resne glasbe v grški mitologiji.

Poglej Geometrija in Polihimnija

Politični spekter

Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.

Poglej Geometrija in Politični spekter

Politop

Politóp je v geometriji geometrijski objekt z ravnimi stranskimi ploskvami, ki lahko obstaja v poljubnem številu razsežnosti.

Poglej Geometrija in Politop

Polje

Polje je lahko.

Poglej Geometrija in Polje

Polkocka

Polkocka (tudi hemikocka) je v abstraktni geometriji abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev kocke.

Poglej Geometrija in Polkocka

Polmer

Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.

Poglej Geometrija in Polmer

Polprostor

Polprostor je v geometriji vsak izmed dveh delov v katera deli ravnina trirazsežni evklidski prostor.

Poglej Geometrija in Polprostor

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Geometrija in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 29001–30000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 29001 do 30000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Geometrija in Pomeni imen asteroidov: 29001–30000

Porfirij Tirski

Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.

Poglej Geometrija in Porfirij Tirski

Povečana petstrana prizma

Povečana petstrana prizma je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J52).

Poglej Geometrija in Povečana petstrana prizma

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Geometrija in Površina

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Poglej Geometrija in Pravilni polieder

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Poglej Geometrija in Pravokotnost

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Poglej Geometrija in Premer

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Geometrija in Premica

Presečišče

krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.

Poglej Geometrija in Presečišče

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Geometrija in Presek

Prirezan ikozidodekadodekaeder

Prirezani ikozidodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U46.

Poglej Geometrija in Prirezan ikozidodekadodekaeder

Prirezana kocka

Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prirezana kocka

Prirezani dodekaeder

Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prirezani dodekaeder

Prirezano šestkotno tlakovanje

Prirezano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Prirezano šestkotno tlakovanje

Prisekan dodekadodekaeder

Prisekan dodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U59.

Poglej Geometrija in Prisekan dodekadodekaeder

Prisekan veliki dodekaeder

Prisekan veliki dodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U37.

Poglej Geometrija in Prisekan veliki dodekaeder

Prisekan veliki ikozaeder

Prisekan veliki ikozaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U55.

Poglej Geometrija in Prisekan veliki ikozaeder

Prisekana kocka

Prisekana kocka (tudi prisekani heksaeder) je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekana kocka

Prisekana piramida

Prisekana piramida (tudi frustum) je v geometriji del telesa (običajno stožca ali piramide), ki leži med dvema vzporednima ravninama, ki jo prerežeta.

Poglej Geometrija in Prisekana piramida

Prisekana zvezdna kocka

Prisekana zvezdna kocka (tudi kvaziprisekana kocka) je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U19.

Poglej Geometrija in Prisekana zvezdna kocka

Prisekani dodekaeder

Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekani dodekaeder

Prisekani ikozaeder

Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekani ikozaeder

Prisekani ikozidodekaeder

Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekani ikozidodekaeder

Prisekani kubooktaeder

Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.

Poglej Geometrija in Prisekani kubooktaeder

Prisekani oktaeder

Prisekani oktaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekani oktaeder

Prisekani tetraeder

Prisekani tetraeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Prisekani tetraeder

Prisekano šestkotno tlakovanje

Prisekano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Prisekano šestkotno tlakovanje

Prisekano kvadratno tlakovanje

Prisekano kvadratno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Prisekano kvadratno tlakovanje

Prisekano trišestkotno tlakovanje

Prisekano trišestkotno tlakovanje (tudi veliko rombitrišestkotno tlakovanje ali rombiprisekano trišestkotno tlakovanje ali prisekan šestdeltil ali omniprisekano šestkotno tlakovanje) v geometriji eno izmed osmih polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Prisekano trišestkotno tlakovanje

Prisekanost (geometrija)

Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.

Poglej Geometrija in Prisekanost (geometrija)

Programi za dinamično geometrijo

Programi za dinamično geometrijo so računalniški programi, ki omogočajo uporabniku konstrukcije geometrijskih objektov ter interaktivno manipulacijo le-teh.

Poglej Geometrija in Programi za dinamično geometrijo

Programi za simbolno računanje

Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.

Poglej Geometrija in Programi za simbolno računanje

Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

Poglej Geometrija in Projektivna geometrija

Projektivni polieder

Projektivni polieder (globalni projektivni polieder) je v geometriji teselacija realne projektivne ravnine.

Poglej Geometrija in Projektivni polieder

Projektivni prostor

Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.

Poglej Geometrija in Projektivni prostor

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Geometrija in Prve visoke civilizacije

Psevdosfera

Psevdosfera je izraz, ki se v geometriji uporablja za ploskve s konstantno negativno Gaussovo ukrivljenostjo.

Poglej Geometrija in Psevdosfera

Računalniška geometrija

Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.

Poglej Geometrija in Računalniška geometrija

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Poglej Geometrija in Radij

Rasmus Bartholin

Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, danski znanstvenik in zdravnik, * 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska Bartholin je med študijem je deset let potoval po Evropi.

Poglej Geometrija in Rasmus Bartholin

Ravnilo

Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).

Poglej Geometrija in Ravnilo

Ravnilo in šestilo

Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.

Poglej Geometrija in Ravnilo in šestilo

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Poglej Geometrija in Ravnina

Ravnina (razločitev)

Ravnina ima več pomenov.

Poglej Geometrija in Ravnina (razločitev)

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Geometrija in Razdalja

Razpolovišče

Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.

Poglej Geometrija in Razpolovišče

Razvrstitev oglišč

Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.

Poglej Geometrija in Razvrstitev oglišč

Reinhard Selten

Reinhard Justus Reginald Selten (IPA ˈʁaɪ̯nhaʁt ˈzɛltn̩), nemški ekonomist, * 5. oktober 1930, Vroclav, Weimarska republika, † 23. avgust 2016, Poznanj, Poljska Leta 1994 je skupaj z Johnom Harsanyjijem in Johnom Nashem prejel Nagrado banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela.

Poglej Geometrija in Reinhard Selten

Rektifikacija (geometrija)

Prisekana kocka je kubooktaeder – robovi so zmanjšani do ogliščin oglišča so razširjena do novih stranskih ploskev. ''Birektificirana'' (dvojno rektificirana) kocka je oktaeder – stranske ploskve so zmanjšane v točke in nove stranske ploskve se nahajajo v prvotnih ogliščih.

Poglej Geometrija in Rektifikacija (geometrija)

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Geometrija in René Descartes

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Geometrija in Renesančna arhitektura v Italiji

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Poglej Geometrija in Rhindov matematični papirus

Rob (geometrija)

Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.

Poglej Geometrija in Rob (geometrija)

Robbinsova konstanta

Robbinsova konstanta je v geometriji konstanta enaka povprečni razdalji med dvema naključno izbranima točkama v enotski kocki.

Poglej Geometrija in Robbinsova konstanta

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Geometrija in Robert Grosseteste

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Geometrija in Roger Bacon

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Poglej Geometrija in Roger Penrose

Rombiikozidodekaeder

kva dogaja? |- | style.

Poglej Geometrija in Rombiikozidodekaeder

Rombikubooktaeder

Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.

Poglej Geometrija in Rombikubooktaeder

Rombitrišestkotno tlakovanje

Rombitrišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.

Poglej Geometrija in Rombitrišestkotno tlakovanje

Rombski dodekaeder

Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.

Poglej Geometrija in Rombski dodekaeder

Rotunda (geometrija)

Rotunda je v geometriji katerikoli član družine diedrsko-simetričnih poliedrov.

Poglej Geometrija in Rotunda (geometrija)

Rubikova kocka

Rešena Rubikova kocka Rubikova kocka (izvirno znana pod imenom Magična kocka) je vrsta znane mehanske uganke in igrače, ki jo je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik.

Poglej Geometrija in Rubikova kocka

Salvador Dalí

Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.

Poglej Geometrija in Salvador Dalí

Schläfli-Hessov polihoron

Velika imenitna 120-celica, ena izmed desetih Schläfli–Hess polihoronov v ortografski projekciji. Schläfli-Hessov polihoron je v štirirazsežni geometriji vsak izmed skupine desetih pravilnih sebe sekajočih zvezdnih poliedrov oziroma štirirazsežni politop.

Poglej Geometrija in Schläfli-Hessov polihoron

Schläflijev simbol

oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.

Poglej Geometrija in Schläflijev simbol

Schleglov diagram

kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke.

Poglej Geometrija in Schleglov diagram

Sebastian Arce

Sebastian Arce, argentinski plesalec, * 19. maj 1980, Santiago del Estero.

Poglej Geometrija in Sebastian Arce

Secesija (obdobje)

Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.

Poglej Geometrija in Secesija (obdobje)

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Poglej Geometrija in Sedem svobodnih umetnosti

Sedemstrana antiprizma

Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Geometrija in Sedemstrana antiprizma

Sestav šestih dekagramskih prizem

Sestav šestih dekagramskih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih dekagramskih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav šestih dekagramskih prizem

Sestav šestih desetstranih prizem

Sestav šestih desetstranih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih desetstranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav šestih desetstranih prizem

Sestav šestih kock z vrtilno svobodo

Sestav šestih kock z vrtilno svobodo je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz šestih kock, ki se obravnavajo kot kvadri.

Poglej Geometrija in Sestav šestih kock z vrtilno svobodo

Sestav šestih kvadratnih antiprizem

Sestav šestih kvadratnih antiprizem je v geometriji uniformni poliederski sestav, ki ga sestavlja šest kvadratnih antiprizem, ki so razporejene v parih vzdolž osi s 4-kratno vrtilno simetrijo kocke.

Poglej Geometrija in Sestav šestih kvadratnih antiprizem

Sestav šestih pentagramskih antiprizem

Sestav šestih pentagramskih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s kiralno simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih antiprizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav šestih pentagramskih antiprizem

Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem

Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih križnih antiprizem.

Poglej Geometrija in Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem

Sestav šestih pentagramskih prizem

Sestav šestih pentagramskih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav šestih pentagramskih prizem

Sestav šestih petstranih antiprizem

Sestav šestih petstranih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih petstranih antiprizem.

Poglej Geometrija in Sestav šestih petstranih antiprizem

Sestav šestih petstranih prizem

Sestav šestih petstranih prizem je v geometriji simetrična razporeditev šestih petstranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav šestih petstranih prizem

Sestav šestih tetraedrov

Sestav šestih tetraedrov je v geometriji simetrična porazdelitev 8 tetraedrov.

Poglej Geometrija in Sestav šestih tetraedrov

Sestav štirih šeststranih prizem

Sestav štirih šeststranih prizem je v geometriji sestav štirih šeststranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trojno vrtilno simetrijo oktaedra.

Poglej Geometrija in Sestav štirih šeststranih prizem

Sestav štirih oktaedrov

Sestav štirih oktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz štirih šeststranih prizem, ki se obravnavajo kot tristrane antiprizme.

Poglej Geometrija in Sestav štirih oktaedrov

Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo

Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, sistematična ureditev štirih oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme.

Poglej Geometrija in Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo

Sestav štirih tetraedrov

Sestav štirih tetraedrov se v geometriji lahko naredi iz štirih tetraedrov z različnimi načini simetrije.

Poglej Geometrija in Sestav štirih tetraedrov

Sestav štirih tristranih prizem

Sestav štirih tristranih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov kiralna simetrična razporeditev štirih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo oktaedra.

Poglej Geometrija in Sestav štirih tristranih prizem

Sestav desetih šeststranih prizem

Sestav desetih šeststranih prizem je v geometriji s simetrično razporeditvijo desetih šeststranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo ikozaedra.

Poglej Geometrija in Sestav desetih šeststranih prizem

Sestav desetih oktaedrov

Sestav desetih oktaedrov je v geometriji s simetrična razporeditev desetih oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo ikozaedra.

Poglej Geometrija in Sestav desetih oktaedrov

Sestav desetih prisekanih tetraedrov

Sestav desetih prisekanih tetraedrov je v geometriji sestav desetih prisekanih tetraedrov.

Poglej Geometrija in Sestav desetih prisekanih tetraedrov

Sestav dodekaedra in ikozaedra

Prikaz lesenega sestava dodekaedra in ikozaedra. V geometriji se sestav dodekaedra in ikozaedra lahko gleda kot stelacija poliedra ali kot sestav.

Poglej Geometrija in Sestav dodekaedra in ikozaedra

Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem

Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih pentagramskih antiprizem, ki so razporejene v parih s petkratno vrtilno simetrijo enako, kot pri dodekaedru.

Poglej Geometrija in Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem

Sestav dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem z vrtilno svobodo

Sestav dvanajstih križnih antiprizem z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem.

Poglej Geometrija in Sestav dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem z vrtilno svobodo

Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo

Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih petstranih antiprizem.

Poglej Geometrija in Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo

Sestav dvanajstih petstranih prizem

Sestav dvanajstih petstranih prizem je v geometriji simetrična tazporeditev dvanajstih petstranih prizem, ki so razporejene v parih vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.

Poglej Geometrija in Sestav dvanajstih petstranih prizem

Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo

Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična porazdelitev 8 oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme.

Poglej Geometrija in Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo

Sestav petih ikozaedrov

Sestav petih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet ikozaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih ikozaedrov

Sestav petih kubohemioktaedrov

Sestav petih kubohemioktaedrov je v geometriji uniformni poliederski sestav, ki ga sestavlja pet kubohemioktaedrov v enaki razvrstitvi kot v sestavu petih kubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih kubohemioktaedrov

Sestav petih kubooktaedrov

Sestav petih kubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja pet kubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih kubooktaedrov

Sestav petih malih kubikubooktaedrov

Sestav petih malih kubikubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet malih kubikubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih malih kubikubooktaedrov

Sestav petih malih rombiheksaedrov

Sestav petih malih romboheksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet malih rombiheksaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih malih rombiheksaedrov

Sestav petih malih rombikubooktaedrov

Sestav petih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet rombikubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih malih rombikubooktaedrov

Sestav petih malih zvezdnih dodekaedrov

Sestav petih malih zvezdnih dodekaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet malih zvezdnih dodekaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih malih zvezdnih dodekaedrov

Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov

Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov

Sestav petih oktaedrov

Sestav petih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja pet ikozaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih oktaedrov

Sestav petih oktahemioktaedrov

Sestav petih oktahemioktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet oktahemioktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih oktahemioktaedrov

Sestav petih tetraedrov

Sestav petih tetraedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov stelacija pravilnega ikozaedra.

Poglej Geometrija in Sestav petih tetraedrov

Sestav petih velikih dodekaedrov

Sestav petih velikih dodekaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz petih velikih dodekaedrov z enako razvrstitvijo kot v sestavu petih ikozaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih velikih dodekaedrov

Sestav petih velikih ikozaedrov

Sestav petih velikih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz petih velikih ikozaedrov z enako razvrstitvijo kot v sestavu petih ikozaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih velikih ikozaedrov

Sestav petih velikih kubikubooktaedrov

Sestav petih velikih kubikubooktaedrov je v geometriji poliedrski sestav petih velikih kubikubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih velikih kubikubooktaedrov

Sestav petih velikih rombiheksaedrov

Sestav petih velikih rombiheksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja iz pet velikih rombiheksaedrov z enako razvrstitvijo kot v sestavu petih rombikubooktaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih velikih rombiheksaedrov

Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov

Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet zvezdnih prisekanih heksaedrov.

Poglej Geometrija in Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov

Sestav treh kock

Sestav treh kock je v geometriji simetrična razporeditev treh kock, ki se obravnavajo kot kvadratne prizme.

Poglej Geometrija in Sestav treh kock

Sestav treh kvadratnih antiprizem

Sestav treh kvadratnih antiprizem je v geometriji s simetrična razporeditev treh kvadratnih antiprizem, ki so zazporejene vzdolž treh osi s štiri-kratno simetrijo kocke.

Poglej Geometrija in Sestav treh kvadratnih antiprizem

Sestav treh tetraedrov

Sestav treh tetraedrov Sestav treh tetraedrov je v geometriji sestav treh tetraedrov, ki nastanejo tudi, če se tetraedre zavrti vzdolž osi, ki potekajo skozi središča robov za 60°.

Poglej Geometrija in Sestav treh tetraedrov

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Geometrija in Seznam akademskih disciplin

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Geometrija in Seznam astronomskih vsebin

Seznam Johnsonovih teles

Johnsonovo telo je v geometriji strogo konveksni polieder, katerega je vsaka ploskev pravilni mnogokotnik, a ni uniformni, kot so recimo Platonsko telo, Arhimedsko telo, prizma ali antiprizma.

Poglej Geometrija in Seznam Johnsonovih teles

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Geometrija in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Geometrija in Seznam matematičnih vsebin

Seznam neperiodičnih množic tlakovanj

translacijo tako, da tvorijo neskončno tlakovanje ravnine. Teh delov tlakovanja ni potrebno zavrteti, da bi to dosegli. Seznam neperiodičnih množic tlakovanj je v geometriji skupina oblik imenovanih ploščice, ki ravnino pokrijejo brez lukenj ali prekrivanj (arhivirano pri). Takšno tlakovanje je sestavljeno iz osnovnih enot ali primitivnih celic.

Poglej Geometrija in Seznam neperiodičnih množic tlakovanj

Seznam programskih jezikov

Seznam programskih jezikov.

Poglej Geometrija in Seznam programskih jezikov

Sferna geometrija

Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.

Poglej Geometrija in Sferna geometrija

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Poglej Geometrija in Sferna trigonometrija

Simetrala

likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.

Poglej Geometrija in Simetrala

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Geometrija in Simetrija

Simpleks

Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.

Poglej Geometrija in Simpleks

Sirene s Titana

Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.

Poglej Geometrija in Sirene s Titana

Skalenoeder

Skalenoeder V geometriji je skalenoeder polieder s tremi ali več pari ploskev, ki so skladni raznostranični trikotniki.

Poglej Geometrija in Skalenoeder

Skladnost (geometrija)

Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.

Poglej Geometrija in Skladnost (geometrija)

Slika oglišč

tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.

Poglej Geometrija in Slika oglišč

Slikovno vodena radioterapija

Slikovno vodena radioterapija (IGRT, angl. Image Guided Radiotherapy) je del geometrične verifikacije v radioterapiji in pomeni uporabo različnih kilovoltnih (kV) in megavoltnih (MV) slikovnih metod, ki omogočajo vsakodnevno preverjanje nastavitve bolnika v izocenter na linearnem pospeševalniku.

Poglej Geometrija in Slikovno vodena radioterapija

Sokota

Sokota Izraz sòkóta v geometriji označuje kota, ki sta v sosednji legi in skupaj sestavljata iztegnjeni kot (180°).

Poglej Geometrija in Sokota

Sokrožne točke

Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.

Poglej Geometrija in Sokrožne točke

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Poglej Geometrija in Sončna ura

Sosednja kota

Sosédnja kóta ali kóta v sosédnji légi sta v geometriji kota, ki imata skupen vrh in en krak.

Poglej Geometrija in Sosednja kota

Sovršna kota

Premici, ki se sekata, določata dva para sovršnih kotov Sovŕšna kóta sta v geometriji kota, ki imata skupni vrh, za krake pa imata nasprotno usmerjene dopolnilne poltrake.

Poglej Geometrija in Sovršna kota

Središčni razteg

Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.

Poglej Geometrija in Središčni razteg

Srednji ikozakronski heksekontaeder

Srednji ikozakronski heksekontaeder je v geometriji nekonveksen izoederski polieder.

Poglej Geometrija in Srednji ikozakronski heksekontaeder

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Geometrija in Stari Egipt

Stereologija

Stereologija je interdisciplinarna metodologija o postopkih, ki omogočajo kvantitativne ocene o tri-dimenzionalni notranji zgradbi teles ali njihovih sestavin iz dve-dimenzionalnih prerezov skoznje (glej primere v nadaljevanju).

Poglej Geometrija in Stereologija

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Poglej Geometrija in Stožec

Subtangenta

Subtangenta in sorodni pojmi za krivuljo ('''črno''') v dani točki ''P''. Tangenta in normale so prikazane v zeleni in modri barvi. Prikazane razdalje so '''ordinata''' (''AP''), '''tangenta''' (''TP''), '''subtangenta''' (''TA''), '''normala''' (''PN'') in '''subnormala''' (''AN'').

Poglej Geometrija in Subtangenta

Sumerija

Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.

Poglej Geometrija in Sumerija

Superkvadrik

Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.

Poglej Geometrija in Superkvadrik

Suprematizem

Malevič, 1913) Suprematizem je umetniška smer zasnovana na osnovnih geometričnih likih (še posebej na krogu in kvadratu), ki se je pojavila v Rusiji v letih 1915–1916.

Poglej Geometrija in Suprematizem

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Geometrija in Tabit ibn Kora

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Tales

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Geometrija in Težišče

Težiščni koordinatni sistem

Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.

Poglej Geometrija in Težiščni koordinatni sistem

Teme

Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.

Poglej Geometrija in Teme

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Geometrija in Teodozij

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Geometrija in Teodozij II.

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Geometrija in Teorija števil

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Geometrija in Teorija grafov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Geometrija in Teorija grup

Teserakt

Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.

Poglej Geometrija in Teserakt

Tetiva (matematika)

Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.

Poglej Geometrija in Tetiva (matematika)

Tetrahemiheksaeder

Tetrahemiheksaeder (tudi polkubooktaeder) je v geometriji uniformni zvezdni polieder z onako (indeksom) U4.

Poglej Geometrija in Tetrahemiheksaeder

Tetrahemiheksakron

Tetrahemiheksakron je v geometriji dualno telo tetrahemiheksaedra.

Poglej Geometrija in Tetrahemiheksakron

The Course of Empire

Thomas Cole The Course of Empire je serija petih slik, delo angleško-ameriškega slikarja Thomasa Cola, ki jih je ustvaril v letih od 1833-36.

Poglej Geometrija in The Course of Empire

Thomas Banchoff

Thomas »Tom« Francis Banchoff, ameriški matematik, * 7. april 1938.

Poglej Geometrija in Thomas Banchoff

Thomas Hobbes

Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.

Poglej Geometrija in Thomas Hobbes

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Geometrija in Točka

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Geometrija in Točka (geometrija)

Točka v neskončnosti

Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.

Poglej Geometrija in Točka v neskončnosti

Točkovna grupa

Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.

Poglej Geometrija in Točkovna grupa

Togi premik

Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.

Poglej Geometrija in Togi premik

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Poglej Geometrija in Topologija

Tretjinjenje kota

Tretjínjenje kóta (tudi trisékcija kóta) je znana konstrukcijska naloga iz klasične geometrije.

Poglej Geometrija in Tretjinjenje kota

Trg

Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).

Poglej Geometrija in Trg

Trišestkotno tlakovanje

Trišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine. V tem tlakovanju sta dva trikotnika in dva šestkotnika izmenoma na vsakem oglišču. Tlakovanje ima Schläflijev simbol t1. John Horton Conway je to tlakovanje imenoval heksadeltil. Kombiniral je izmenjujoče se elemente šestkotnega tlakovanja (hekstil) in trikotnega tlakovanja (deltil).

Poglej Geometrija in Trišestkotno tlakovanje

Trikotnik

Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Poglej Geometrija in Trikotnik

Trisektrisa

Trisektrisa je v geometriji krivulja s katero lahko tretjinimo poljubni kot.

Poglej Geometrija in Trisektrisa

Tristrana bipiramida

Tristrana bipiramida (tudi dipiramida) je v geometriji prva v neskončni množici bipiramid s tranzitivnimi stranskimi ploskvami.

Poglej Geometrija in Tristrana bipiramida

Tristrana prizma

Tristrana prizma je v geometriji prizma s tremi stranskimi ploskvami.

Poglej Geometrija in Tristrana prizma

Troposkina

Darrieusova vetrna turbina (ima vertikalno os) ima lopatice, ki imajo približno obliko troposkine, da se zmanjšajo upogibne napetosti. Troposkina je v fiziki in geometriji krivulja, ki jo ima idealna vrv, če je pritrjena na svojih konceh in se vrti okoli osi s konstantno kotno hitrostjo.

Poglej Geometrija in Troposkina

Uniformna antiprizmatična prizma

Antiprizmatična prizma je v štirirazsežni geometriji uniformni polihoron s celicama dveh uniformnih antiprizem v dveh vzporednih trirazsežnih hiperravnin, povezanih s celicami uniformnih prizem med pari stranskih ploskev.

Poglej Geometrija in Uniformna antiprizmatična prizma

Uniformni polihoron

projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.

Poglej Geometrija in Uniformni polihoron

Uniformno barvanje

Kvadratno pokritje ima 9 uniformnih barvanj:1111, 1112(a), 1112(b),1122, 1123(a), 1123(b),1212, 1213, 1234. Uniformno barvanje je v geometriji značilnost uniformne oblike oziroma uniformnega pokritja ali uniformnega poliedra.

Poglej Geometrija in Uniformno barvanje

Uniformno tlakovanje

Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.

Poglej Geometrija in Uniformno tlakovanje

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Poglej Geometrija in Univerza

Uranometria

USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.

Poglej Geometrija in Uranometria

Vasilij Kandinski

Vasilij Vasiljevič Kandinski, ruski slikar, grafik in umetnostni teoretik, * 16. december (4. december, ruski koledar) 1866, Moskva, Rusija, † 13. december 1944, Neuilly-sur-Seine, Francija.

Poglej Geometrija in Vasilij Kandinski

Vedski kvadrat

Védski kvadrát je v starodavni indijski matematiki različica tipične razpredelnice množenja 9 × 9 v obliki kvadrata.

Poglej Geometrija in Vedski kvadrat

Vektorska grafika

Zgled kaže učinek vektorske grafike: (a) izvirna vektorska slika; (b) slika 8x povečana kot vektorska slika; (c) slika 8x povečana kot rastrska slika. Rastrska slika pri povečevanju močno izgubi kakovost, medtem ko se lahko vektorska slika povečuje brez izgube kakovosti. Véktorska gráfika je v računalniški grafiki način predstavitve slik.

Poglej Geometrija in Vektorska grafika

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Poglej Geometrija in Vektorski prostor

Velika antiprizma

Velika antiprizma (tudi petstrani dvojni antiprizmoid) je v geometriji uniformni polihoron.

Poglej Geometrija in Velika antiprizma

Veliki dodeciikozakron

Veliki dodeciikozakron je v geometriji dulni telo velikega dodeciikozidodekaedra (U50).

Poglej Geometrija in Veliki dodeciikozakron

Veliki heksakronski ikozitetraeder

Veliki heksakronski ikozitetraeder je v geometriji dualno telo velikega kubikubooktaedra.

Poglej Geometrija in Veliki heksakronski ikozitetraeder

Veliki ikozihemidodekakron

Veliki ikozihemidodekakron je v geometriji dualno telo velikega ikozihemidodekaedra.

Poglej Geometrija in Veliki ikozihemidodekakron

Veliki ikoziikozidodekaeder

Veliki ikoziikozidodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z indeksom U48.

Poglej Geometrija in Veliki ikoziikozidodekaeder

Veliki triakisni ikozaeder

Veliki triakisni ikozaeder je v geometriji nekonveksni izoederski polieder.

Poglej Geometrija in Veliki triakisni ikozaeder

Veliki triakisni oktaeder

Veliki triakisni oktaeder je v geometriji dualno telo zvezdnega prisekanega heksaedra (U19).

Poglej Geometrija in Veliki triakisni oktaeder

Veliki triambski ikozaeder

V geometriji sta veliki triambski ikozaeder in srednji triambski ikozaeder na pogled enaka dualna uniformna poliedra.

Poglej Geometrija in Veliki triambski ikozaeder

Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder

Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder je v geometriji nekonveksni izoederski polieder.

Poglej Geometrija in Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Geometrija in Vesolje

Vezna črta

Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.

Poglej Geometrija in Vezna črta

Višina trikotnika

Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.

Poglej Geometrija in Višina trikotnika

Vietnam

Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Poglej Geometrija in Vietnam

Vincenzo Viviani

Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.

Poglej Geometrija in Vincenzo Viviani

Vladimir Grigorjevič Šuhov

Stolp Šuhova v Moskvi Vladimir Grigorjevič Šuhov, ruski inženir, polihistor, izumitelj, znanstvenik in arhitekt, * 28. avgust (16. avgust, ruski koledar) 1853, Grajvoron, Kurska gubernija, Ruski imperij (sedaj Belgorodska oblast, Rusija), † 2. februar 1939, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Geometrija in Vladimir Grigorjevič Šuhov

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Poglej Geometrija in Voronojev diagram

Vrh (geometrija)

Vrh je v geometriji (n – 3) razsežna stranska ploskev v n-razsežnem politopu.

Poglej Geometrija in Vrh (geometrija)

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Geometrija in Vrtenje

Vzporednost

Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).

Poglej Geometrija in Vzporednost

William Kingdon Clifford

William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.

Poglej Geometrija in William Kingdon Clifford

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Geometrija in William Rowan Hamilton

Wittgensteinova palica

Nesimetrični primer, ki ga tvori dolga palica Wittgensteinova palica je geometrijski miselni preskus, ki ga pripisujejo avstrijskemu filozofu Ludwigu Wittgensteinu.

Poglej Geometrija in Wittgensteinova palica

Zastava (geometrija)

Diagram stranskih ploskev za kvadratno piramido, ki prikazuje eno od njenih zastav. Zastava je v geometriji zaporedje stranskih ploskev politopa, kjer je vsaka stranska ploskev vključena v naslednji tako, da vsaki razsežnosti pripada samo ena stranska ploskev.

Poglej Geometrija in Zastava (geometrija)

Zgodovina arhitekture

Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.

Poglej Geometrija in Zgodovina arhitekture

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej Geometrija in Zgodovina števila π

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Geometrija in Zgodovina matematike

Zlati rez

Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.

Poglej Geometrija in Zlati rez

Zrcaljenje

Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.

Poglej Geometrija in Zrcaljenje

Zveznica

Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.

Poglej Geometrija in Zveznica

10-simpleks

10-simpleks je v geometriji sebidualni pravilni 10-politop.

Poglej Geometrija in 10-simpleks

376 Geometrija

376 Geometrija (mednarodno ime je 376 Geometria) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa Sl (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Poglej Geometrija in 376 Geometrija

6-simpleks

6-simpleks je v geometriji sebidualni pravilni 6-politop.

Poglej Geometrija in 6-simpleks

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Geometrija

Kazalo