Podobnosti med Matematika in Seznam matematičnih vsebin
Matematika in Seznam matematičnih vsebin še 92 stvari v skupni (v Unijapedija): Abelova nagrada, Abstraktna algebra, Aksiom, Al Hvarizmi, Algebra, Algebrska geometrija, Aristotel, Aritmetika, Astronomija, Številski sistem, Babilonska matematika, Benjamin Peirce, Celo število, David Hilbert, Definicija, Deljenje, Diferencialna enačba, Dinamični sistem, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Evklidska geometrija, Fermatov veliki izrek, Fieldsova medalja, Fraktal, Funkcija (matematika), Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Goldbachova domneva, Grupa, Hilbertovi problemi, Hipoteza, ..., Infinitezimalni račun, Izrek, Kardinalno število, Kolobar (algebra), Kombinatorika, Kompleksno število, Kriptografija, Kurt Gödel, Kvaternion, Linearna algebra, Logika, Matematična analiza, Matematična fizika, Matematična operacija, Matematična struktura, Matematični dokaz, Matematika, Matematika na Slovenskem, Mera (matematika), Množenje, Množica, Naravno število, Neevklidska geometrija, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Obseg (algebra), Obzornik za matematiko in fiziko, Odštevanje, Oktonion, Omar Hajam, Optimizacija (matematika), Pitagorov izrek, Podmnožica, Praštevilski dvojček, Presek (revija), Racionalno število, Realno število, Relacija, Relacija urejenosti, Rhindov matematični papirus, Riemannova domneva, Seštevanje, Seznam matematikov, Seznam slovenskih matematikov, Splošna teorija relativnosti, Statistika, Temelji matematike, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija grup, Teorija iger, Teorija informacij, Teorija kaosa, Teorija kategorij, Teorija množic, Topologija, Ulomek, Uporabna matematika, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Verjetnostni račun, Zvezna funkcija. Razširi indeks (62 več) »
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Abelova nagrada in Matematika · Abelova nagrada in Seznam matematičnih vsebin ·
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Abstraktna algebra in Matematika · Abstraktna algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Aksiom in Matematika · Aksiom in Seznam matematičnih vsebin ·
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
Al Hvarizmi in Matematika · Al Hvarizmi in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Matematika · Algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Algebrska geometrija in Matematika · Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Matematika · Aristotel in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Aritmetika in Matematika · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Matematika · Astronomija in Seznam matematičnih vsebin ·
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Številski sistem in Matematika · Številski sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Babilonska matematika in Matematika · Babilonska matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Benjamin Peirce in Matematika · Benjamin Peirce in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Matematika · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
David Hilbert in Matematika · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin ·
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Definicija in Matematika · Definicija in Seznam matematičnih vsebin ·
Deljenje
\frac 20 4.
Deljenje in Matematika · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Diferencialna enačba in Matematika · Diferencialna enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Dinamični sistem in Matematika · Dinamični sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Matematika · Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Evklidska geometrija in Matematika · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Matematika · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Fieldsova medalja in Matematika · Fieldsova medalja in Seznam matematičnih vsebin ·
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Fraktal in Matematika · Fraktal in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Funkcija (matematika) in Matematika · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Matematika · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Geometrijska konstrukcija in Matematika · Geometrijska konstrukcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Goldbachova domneva in Matematika · Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Grupa in Matematika · Grupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Hilbertovi problemi in Matematika · Hilbertovi problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Hipoteza in Matematika · Hipoteza in Seznam matematičnih vsebin ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Infinitezimalni račun in Matematika · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Izrek in Matematika · Izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Kardinalno število in Matematika · Kardinalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Kolobar (algebra) in Matematika · Kolobar (algebra) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Kombinatorika in Matematika · Kombinatorika in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Kompleksno število in Matematika · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Kriptografija in Matematika · Kriptografija in Seznam matematičnih vsebin ·
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Kurt Gödel in Matematika · Kurt Gödel in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Kvaternion in Matematika · Kvaternion in Seznam matematičnih vsebin ·
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Linearna algebra in Matematika · Linearna algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Logika in Matematika · Logika in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Matematika in Matematična analiza · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Matematika in Matematična fizika · Matematična fizika in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.
Matematika in Matematična operacija · Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Matematika in Matematična struktura · Matematična struktura in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Matematika in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika na Slovenskem
Slovenska matematika ima dolgo tradicijo.
Matematika in Matematika na Slovenskem · Matematika na Slovenskem in Seznam matematičnih vsebin ·
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Matematika in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Matematika in Množenje · Množenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Matematika in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Matematika in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Matematika in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Matematika in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Matematika in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Matematika in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Matematika in Obzornik za matematiko in fiziko · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam matematičnih vsebin ·
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Matematika in Odštevanje · Odštevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Matematika in Oktonion · Oktonion in Seznam matematičnih vsebin ·
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Matematika in Omar Hajam · Omar Hajam in Seznam matematičnih vsebin ·
Optimizacija (matematika)
V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.
Matematika in Optimizacija (matematika) · Optimizacija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Matematika in Pitagorov izrek · Pitagorov izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Matematika in Podmnožica · Podmnožica in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Matematika in Praštevilski dvojček · Praštevilski dvojček in Seznam matematičnih vsebin ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Matematika in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Matematika in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Matematika in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Relacija
Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.
Matematika in Relacija · Relacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Matematika in Relacija urejenosti · Relacija urejenosti in Seznam matematičnih vsebin ·
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Matematika in Rhindov matematični papirus · Rhindov matematični papirus in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Matematika in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Matematika in Seštevanje · Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Matematika in Seznam matematikov · Seznam matematikov in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam slovenskih matematikov
Seznam slovenskih matematikov.
Matematika in Seznam slovenskih matematikov · Seznam matematičnih vsebin in Seznam slovenskih matematikov ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Matematika in Splošna teorija relativnosti · Seznam matematičnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Matematika in Statistika · Seznam matematičnih vsebin in Statistika ·
Temelji matematike
Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.
Matematika in Temelji matematike · Seznam matematičnih vsebin in Temelji matematike ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Matematika in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Matematika in Teorija grafov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grafov ·
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Matematika in Teorija grup · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup ·
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Matematika in Teorija iger · Seznam matematičnih vsebin in Teorija iger ·
Teorija informacij
Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.
Matematika in Teorija informacij · Seznam matematičnih vsebin in Teorija informacij ·
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Matematika in Teorija kaosa · Seznam matematičnih vsebin in Teorija kaosa ·
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Matematika in Teorija kategorij · Seznam matematičnih vsebin in Teorija kategorij ·
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Matematika in Teorija množic · Seznam matematičnih vsebin in Teorija množic ·
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Matematika in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija ·
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Matematika in Ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Ulomek ·
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Matematika in Uporabna matematika · Seznam matematičnih vsebin in Uporabna matematika ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Matematika in Vektor (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Matematika in Vektorski prostor · Seznam matematičnih vsebin in Vektorski prostor ·
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Matematika in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun ·
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Matematika in Zvezna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Zvezna funkcija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Matematika in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Matematika in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Matematika in Seznam matematičnih vsebin
Matematika 123 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 92, indeks Jaccard je 3.96% = 92 / (123 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Matematika in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: