Matematika in Mera (matematika)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematika in Mera (matematika)

Matematika vs. Mera (matematika)

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Matematika · Celo število in Mera (matematika) · Poglej več »

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Dinamični sistem in Matematika · Dinamični sistem in Mera (matematika) · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Evklidska geometrija in Matematika · Evklidska geometrija in Mera (matematika) · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Matematika · Fizika in Mera (matematika) · Poglej več »

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Fraktal in Matematika · Fraktal in Mera (matematika) · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Funkcija (matematika) in Matematika · Funkcija (matematika) in Mera (matematika) · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Kompleksno število in Matematika · Kompleksno število in Mera (matematika) · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Matematika in Matematična analiza · Matematična analiza in Mera (matematika) · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Matematika in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Mera (matematika) · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Matematika in Množica · Mera (matematika) in Množica · Poglej več »

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.

Matematika in Podmnožica · Mera (matematika) in Podmnožica · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Matematika in Prostor · Mera (matematika) in Prostor · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Matematika in Realno število · Mera (matematika) in Realno število · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Matematika in Topologija · Mera (matematika) in Topologija · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Matematika in Verjetnostni račun · Mera (matematika) in Verjetnostni račun · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Matematika in Zvezna funkcija · Mera (matematika) in Zvezna funkcija · Poglej več »