Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Matematika in Teorija grup

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematika in Teorija grup

Matematika vs. Teorija grup

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Podobnosti med Matematika in Teorija grup

Matematika in Teorija grup še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Abstraktna algebra, Celo število, Definicija, Diferencialna enačba, Fizika, Geometrija, Grupa, Izrek, Kombinatorika, Matematična analiza, Matematika, Množica, Naravoslovje, Obseg (algebra), Realno število, Seštevanje, Teorija števil, Znanost.

Abstraktna algebra

Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.

Abstraktna algebra in Matematika · Abstraktna algebra in Teorija grup · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Matematika · Celo število in Teorija grup · Poglej več »

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Definicija in Matematika · Definicija in Teorija grup · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Diferencialna enačba in Matematika · Diferencialna enačba in Teorija grup · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Matematika · Fizika in Teorija grup · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Matematika · Geometrija in Teorija grup · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Grupa in Matematika · Grupa in Teorija grup · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Izrek in Matematika · Izrek in Teorija grup · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Kombinatorika in Matematika · Kombinatorika in Teorija grup · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Matematika in Matematična analiza · Matematična analiza in Teorija grup · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Matematika · Matematika in Teorija grup · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Matematika in Množica · Množica in Teorija grup · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Matematika in Naravoslovje · Naravoslovje in Teorija grup · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Matematika in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Teorija grup · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Matematika in Realno število · Realno število in Teorija grup · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Matematika in Seštevanje · Seštevanje in Teorija grup · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Matematika in Teorija števil · Teorija števil in Teorija grup · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Matematika in Znanost · Teorija grup in Znanost · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Matematika in Teorija grup

Matematika 123 odnose, medtem ko je Teorija grup 67. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 9.47% = 18 / (123 + 67).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Matematika in Teorija grup. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »