OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 868 odnosi: Abelova grupa, Abelova nagrada, Abraham Samojlovič Bezikovič, Absolutna vrednost, Abu Nasr Mansur, Abul Vefa, Adelard, Adolf Hurwitz, Adrien-Marie Legendre, Aksiom, Al Hvarizmi, Al-Bagdadi, Al-Biruni, Al-Kindi, Al-Uklidisi, Alan Baker, Alan Turing, Albatani, Albert Einstein, Albert Thoralf Skolem, Aleksander Danilovič Aleksandrov, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Alexander Wilson (matematik), Algebra, Algoritem, Alhacen, Alikvotno zaporedje, Alonzo Church, Analitično nadaljevanje, Analogija, Anders Johan Lexell, André-Marie Ampère, Andrew John Wiles, Apolonij, Arabske številke, Argument, Arhimed, Arhimedov aksiom, Arhit, Aristarh, Aristej, Aristotel, Aritmetična funkcija, Armenske številke, Arthur Cayley, Arthur Stanley Eddington, Aryabhata I., Asimptota, Asociativnost, Astronomija, ... Razširi indeks (818 več) » « Shrink indeks

2. Matematični seznami

Abelova grupa

Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Abelova grupa

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Abelova nagrada

Abraham Samojlovič Bezikovič

Abraham Samojlovič Bezikovič, ruski matematik, * 24. januar 1891, Berdjansk ob Azovskem morju, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 2. november 1970, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Abraham Samojlovič Bezikovič

Absolutna vrednost

realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Absolutna vrednost

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Abu Nasr Mansur

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Abul Vefa

Adelard

Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angleški učenjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, † okoli 1150.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Adelard

Adolf Hurwitz

Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Adolf Hurwitz

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Adrien-Marie Legendre

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aksiom

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Al Hvarizmi

Al-Bagdadi

Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Al-Bagdadi

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Al-Biruni

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Al-Kindi

Al-Uklidisi

Abu'l Hasan Ahmad ibn Ibrahim al-Uklidisi, arabski matematik, * okoli 920, verjetno Damask, Sirija, † okoli 990, verjetno Damask.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Al-Uklidisi

Alan Baker

Alan Baker, FRS, angleški matematik, * 19. avgust 1939, London, Anglija, † 4. februar 2018, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alan Baker

Alan Turing

Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alan Turing

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Albatani

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Albert Einstein

Albert Thoralf Skolem

‎Albert Thoralf Skolem, norveški matematik, logik in filozof, * 23. maj 1887, Sandsvaer, Buskerud, Norveška, † 23. marec 1963, Oslo, Norveška.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Albert Thoralf Skolem

Aleksander Danilovič Aleksandrov

Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik, fizik, filozof in alpinist, * 4. avgust 1912, Volin, Rjazanska gubernija, (Ruski imperij) (sedaj Rusija), † 27. julij 1999, Moskva, Rusija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aleksander Danilovič Aleksandrov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Alexander Wilson (matematik)

Alexander Wilson, škotski matematik, * 1714, St Andrews, grofija Fife, Škotska, † 18. oktober 1786, Edinburgh, Škotska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alexander Wilson (matematik)

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Algebra

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Algoritem

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alhacen

Alikvotno zaporedje

Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alikvotno zaporedje

Alonzo Church

Alonzo Church, ameriški matematik in logik, * 14. junij 1903, Washington, ZDA, † 11. avgust 1995, Hudson, Summit County, Ohio, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Alonzo Church

Analitično nadaljevanje

naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Analitično nadaljevanje

Analogija

Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Analogija

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Anders Johan Lexell

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in André-Marie Ampère

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Andrew John Wiles

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Apolonij

Arabske številke

Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arabske številke

Argument

Argumènt ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Argument

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arhimed

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arhimedov aksiom

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arhit

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aristarh

Aristej

Aristej Starejši (Arístaios hó Presbíteros), starogrški matematik, * okoli 390 pr. n. št. † okoli 320 pr. n. št. Živel je okoli 340 pr. n. št. Bil je starejši Evklidov sodobnik.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aristej

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aristotel

Aritmetična funkcija

Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aritmetična funkcija

Armenske številke

Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Armenske številke

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arthur Cayley

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Arthur Stanley Eddington

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Aryabhata I.

Asimptota

Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Asimptota

Asociativnost

Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Asociativnost

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Astronomija

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in August Ferdinand Möbius

Augustus De Morgan

Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Augustus De Morgan

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Avtolik

Avtomorfno število

Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število k, katerega kvadrat (oziroma nk2) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Avtomorfno število

Šnireljmanova gostota

Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Šnireljmanova gostota

Številski sistem

Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Številski sistem

Števka

hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Števka

Čin Džjušao

Čin Džjušao (kitajsko 秦九韶, pinjin Qín Jiǔsháo; Wade-Giles: Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik, * 1202, Dzijang, provinca Sečuan, Kitajska † 1261, Meidžou, provinca Guangdong.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Čin Džjušao

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Étienne Louis Malus

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Évariste Galois

Baza (linearna algebra)

Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Baza (linearna algebra)

Bézierova krivulja

Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bézierova krivulja

Benoît Mandelbrot

Benoît B. Mandelbrot, francosko-ameriški matematik poljskega rodu, * 20. november 1924, Varšava, Poljska, † 14. oktober 2010, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Benoît Mandelbrot

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bernhard Riemann

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bertrandova domneva

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Besslova funkcija

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bhaskara

Bifurkacija

Bifurkacija v Hövelhofu, Nemčija Bifurkacija (tudi viličenje ali raztočje reke, latinsko bifurcus - razvoden) je pojav praviloma v nižinskih, zamočvirjenih predelih rečnega toka.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bifurkacija

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bijektivna preslikava

Binom

Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Binom

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Binomski koeficient

Bisekcija

Bisekcija ali razpolavljanje lahko pomeni več stvari.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bisekcija

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Blaise Pascal

Bonaventura Francesco Cavalieri

Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Bonaventura Francesco Cavalieri

Booleova algebra

Booleova algebra in je v matematiki distributivna mreža z ničlo in enoto, v kateri ima vsak element komplement, ki je tudi sam element množice.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Booleova algebra

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Brahmagupta

Brahmaguptova enakost

Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Brahmaguptova enakost

Brouwerjev izrek o negibni točki

Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Brouwerjev izrek o negibni točki

Cantor

Cantor je priimek več znanih oseb.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Cantor

Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjeva množica

Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Cantorjeva množica

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Carl Friedrich Gauss

Carl Gustav Jakob Jacobi

Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Carl Gustav Jakob Jacobi

Carmichaelovo število

Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Carmichaelovo število

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Catalanova domneva

Catalanovo število

Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Catalanovo število

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Celi del

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Celo število

Celoštevilsko zaporedje

Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Celoštevilsko zaporedje

Cevov izrek

Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Cevov izrek

Charles Babbage

Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Charles Babbage

Charles Dupin

Pierre Charles François Dupin, francoski matematik in inženir, * 6. oktober 1784, Varzy, Francija, † 18. januar 1873, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Charles Dupin

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Charles Hermite

Christen Longberg

Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Christen Longberg

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Christiaan Huygens

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Christian Andreas Doppler

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Christoph Scheiner

Christopher Wren

Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Christopher Wren

Claude Elwood Shannon

Claude Elwood Shannon, ameriški elektrotehnik in matematik, * 30. april 1916, Gaylord, Michigan, ZDA, † 24. februar 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Claude Elwood Shannon

Constantin Carathéodory

Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Constantin Carathéodory

Copeland-Erdőseva konstanta

Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Copeland-Erdőseva konstanta

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Daniel Bernoulli

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in David Hilbert

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Džang Heng

Džu Šidžje

Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Džu Šidžje

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Definicija

Dejnostrat

Dejnostrat (Dinostrat) (Deinóstratos), starogrški matematik, * 390 pr. n. št., † okoli 320 pr. n. št. Dejnostrat je bil starejši Menehmov brat.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dejnostrat

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Delitelj

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Deljivost brez kvadrata

Desetiški številski sistem

Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Desetiški številski sistem

Difuzijska enačba

Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Difuzijska enačba

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Diofant

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Diofantska enačba

Distributivnost

Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Distributivnost

Dokaz

Dokaz je lahko.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dokaz

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dokaz s protislovjem

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dolžina

Donald Knuth

Donald Ervin »Don« Knuth, ameriški matematik, računalnikar in programer, * 10. januar 1938, Milwaukee, Wisconsin, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Donald Knuth

Douglas Rayner Hartree

Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Douglas Rayner Hartree

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Družabno število

Družabno število je v matematiki poseben primer periodičnega alikvotnega zaporedja in je vsako od števil v ciklu, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v verigi in je vsota pravih deliteljev zadnjega števila spet enaka prvemu v ciklu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Družabno število

Dvočlena operacija

Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dvočlena operacija

Dvojiški številski sistem

Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dvojiški številski sistem

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Dzu Čongdži

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in E (matematična konstanta)

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Edmond Halley

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Edward Arthur Milne

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Edward Witten

Egipčanski ulomek

Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Egipčanski ulomek

Einsteinova uganka

Einsteinova uganka je logična uganka, ki naj bi jo zastavil Albert Einstein v mladih letih.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Einsteinova uganka

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ekvivalenčna relacija

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Elipsa

Enakokraki trikotnik

Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Enakokraki trikotnik

Enakostranični trikotnik

Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Enakostranični trikotnik

Eniški številski sistem

Eníški (unárni) števílski sistém je številski sistem, kjer so naravna števila predstavljena z združevanjem poljubno izbranega znaka (simbola) (npr. navpične črte |). Število n je tako predstavljeno z n ponovitvami znaka: Večja števila lahko zaradi preglednosti združujemo v skupine po pet.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eniški številski sistem

Enota

Beseda enôta ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Enota

Enotska matrika

Enotska matrika v linearni algebri pomeni kvadratno matriko, ki je enota za dvočleno aritmetično operacijo množenja matrik, se pravi, da množenje katerekoli matrike A z njo, z leve ali desne, vrne isto matriko A. i-ti stolpec enotske matrike je enotski vektor ei.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Enotska matrika

Enotski ulomek

Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Enotski ulomek

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eratosten

Eratostenovo sito

Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eratostenovo sito

Erdős-Borweinova konstanta

Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Erdős-Borweinova konstanta

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ernst Pascual Jordan

Eugène Charles Catalan

Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eugène Charles Catalan

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eugene Paul Wigner

Euler-Mascheronijeva konstanta

Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Euler-Mascheronijeva konstanta

Eulerjeva enačba

Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eulerjeva enačba

Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eulerjeva funkcija fi

Eulerjevo število

Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Eulerjevo število

Evangelista Torricelli

Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evangelista Torricelli

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evdem z Rodosa

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evklid

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evklidov algoritem

Evtokij

Evtokij (tudi Evtocij;: Eútókios hó Askalonítes), starogrški matematik, * okoli 480, Aškalon, Palestina (sedaj Izrael), † okoli 540.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Evtokij

Faktor

Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Faktor

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fakulteta (funkcija)

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Felix Christian Klein

Felix Hausdorff

Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Felix Hausdorff

Ferdinand Georg Frobenius

Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ferdinand Georg Frobenius

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fermatov mali izrek

Fermatova spirala

Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fermatova spirala

Fermatovo praštevilo

Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fermatovo praštevilo

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fibonaccijevo število

Fieldsova medalja

Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fieldsova medalja

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Filolaj

Fordov krog

premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fordov krog

Formula

Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Formula

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fraktal

Fraktal Ljapunova

Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fraktal Ljapunova

France Križanič

France Križanič, slovenski matematik, * 3. marec 1928, Maribor, † 17. januar 2002, Ljubljana.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in France Križanič

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Fred Hoyle

Friedrich Ludwig Gottlob Frege

‎ Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Friedrich Ludwig Gottlob Frege

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Friedrich Wilhelm Bessel

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Funkcija (matematika)

Funkcija beta

Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Funkcija beta

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Funkcija gama

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Galilejeva transformacija

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Galileo Galilei

Gaspard de Prony

Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gaspard de Prony

Gaston Maurice Julia

Gaston Maurice Julia, francoski matematik, * 3. februar 1893, Sidi Bel Abbès, Alžirija, † 19. marec 1978, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gaston Maurice Julia

Gaussova eliminacijska metoda

Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gaussova eliminacijska metoda

Gaussovo praštevilo

kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gaussovo praštevilo

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gavs

Gödlovo število

Gödlova števila so v formalni teoriji števi oblika kodiranega logičnega stavka.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gödlovo število

Generator

za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Generator

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Geometrija

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Georg Ferdinand Cantor

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in George Biddell Airy

George Pólya

George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in George Pólya

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in George William Hill

Gian-Carlo Rota

Gian-Carlo Rota, ameriški matematik in filozof italijanskega rodu, * 27. april, 1932, Vigevano, Italija, † 18. april 1999, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gian-Carlo Rota

Giordano Bruno

Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Giordano Bruno

Giovanni Ceva

Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Giovanni Ceva

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Giovanni Domenico Cassini

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Goldbachova domneva

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gottfried Wilhelm Leibniz

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Gradient

Graf

Graf ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Graf

Grške številke

Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Grške številke

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Grupa

Grupoid

Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Grupoid

Guo Šoudžing

Guo Šoudžing (kitajsko: 郭守敬; pinjin: Guō Shǒujìng; Wade-Giles: Kuo Shou-ching), kitajski astronom, hidrolog in matematik, * 1231, Šingtaj, provinca Hebei, Kitajska, † 1316.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Guo Šoudžing

Hanojski stolpi

Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hanojski stolpi

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Harmonična vrsta

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Harold Jeffreys

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Henri Léon Lebesgue

Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Henri Léon Lebesgue

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Henri Poincaré

Henry Briggs

''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Henry Briggs

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Henry Gellibrand

Henry John Stephen Smith

Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Henry John Stephen Smith

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Herman Koroški

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hermann Minkowski

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Heron

Hilbertova matrika

Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hilbertova matrika

Hilbertovi problemi

Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hilbertovi problemi

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hipatija

Hipokrat (geometer)

Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hipokrat (geometer)

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hipoteza

Homeomorfizem

Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Homeomorfizem

Homomorfizem

Homomorfizma ne smemo zamenjevati s homeomorfizmom ---- Homomorfizem (ali včasih kar morfizem) je preslikava f, ki preslika množico A v množico B. Pri tem obstaja v A povezava * in v B povezava o. Za poljubna dva elementa a, b \in A ima preslikava lastnost f (a * b).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Homomorfizem

Homomorfizem grupe

Homomorfizem grupe je v matematiki za dani dve grupi (G, *) in (H, ·) iz (G, *) v (H, ·) takšna funkcija h: G → H, za katero za vsak u, v \in G velja: Iz teh značilnosti lahko zaključimo, da funkcija h preslika enak element eG grupe G k enakemu elementu eH grupe H. Preslika tudi obratne elemente v enakem smislu, da je h (u-1).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Homomorfizem grupe

Hugo Dyonizy Steinhaus

Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik, * 14. januar 1887, Jaslo, Galicija, Poljska, † 25. februar 1972, Wrocław, Poljska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Hugo Dyonizy Steinhaus

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ibn Junis

Identiteta

Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Identiteta

Imaginarna enota

Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Imaginarna enota

Imena velikih števil

Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Imena velikih števil

Injektivna preslikava

Ínjektivna preslikáva ali injékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki preslika katerakoli dva različna elementa iz množice A vedno v različni sliki v množici B: Zgledi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Injektivna preslikava

Interpolacija

Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Interpolacija

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Iracionalno število

Isaac Barrow

Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Isaac Barrow

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Isaac Newton

Ivan Štalec

Ivan Štalec, slovenski matematik, * 23. december 1910, Dolenja vas, Železniki, † 14. junij 1994, Ljubljana.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ivan Štalec

Izjavna forma

Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izjavna forma

Izočrte

Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izočrte

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izrek

Izrek štirih barv

Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izrek štirih barv

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izrek o neskončni opici

Izrek o tetivah

Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izrek o tetivah

Izrojena porazdelitev

Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Izrojena porazdelitev

Jacobijeva enakost

Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jacobijeva enakost

Jacques Philippe Marie Binet

Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jacques Philippe Marie Binet

Jacques Salomon Hadamard

Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jacques Salomon Hadamard

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jakob Bernoulli I.

Jakob Steiner

Jakob Steiner, švicarski matematik, * 18. marec 1796, Utzenstorf, Švica, † 1. april 1863, Bern, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jakob Steiner

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Gregory

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Hopwood Jeans

James Joseph Sylvester

James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Joseph Sylvester

James Short

James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Short

James Waddell Alexander II.

James Waddell Alexander II., ameriški matematik, * 19. september 1888, Sea Bright, New Jersey, ZDA, † 23. september 1971, Princeton, New Jersey.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Waddell Alexander II.

James Watt

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in James Watt

Jan Łukasiewicz

Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jan Łukasiewicz

Janez Mrčun

Janez Mrčun, slovenski matematik, * 13. april 1966.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Janez Mrčun

Jang Hui

Jang Hui (poenostavljena kitajščina: 杨辉; tradicionalna kitajščina: 楊輝; pinjin: Yáng Huī), vljudnostno ime Čjanguang (謙光; pinjin: Qianguang), kitajski matematik, * 1238, Čjantang (danes Hangdžou), Kitajska, † 1298, Kitajska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jang Hui

Japonske številke

Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Japonske številke

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jean le Rond d'Alembert

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jean-Baptiste Biot

Jean-Robert Argand

Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jean-Robert Argand

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ji Šing

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jožef Stefan

Johann Bernoulli I.

Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johann Bernoulli I.

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johann Heinrich Lambert

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johann Jakob Balmer

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johannes Campanus

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Johannes Kepler

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Couch Adams

John Hasbrouck van Vleck

John Hasbrouck van Vleck, ameriški fizik in matematik, * 13. marec 1899, Middletown, Connecticut, ZDA, † 27. oktober 1980, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Hasbrouck van Vleck

John Horton Conway

igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Horton Conway

John Napier

John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Napier

John Pell

John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Pell

John von Neumann

John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John von Neumann

John Wallis

John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in John Wallis

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Joseph Liouville

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Joseph Louis François Bertrand

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Joseph-Louis de Lagrange

Josip Plemelj

Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Josip Plemelj

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Julian Seymour Schwinger

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Julius Plücker

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Jurij Vega

Kalkulator

HP-35 iz leta 1972 TI-30 eco RS - na sončne celice Grafični kalkulator TI-89 Kalkulátor je elektronski žepni računski strojček.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kalkulator

Kaprekarjevo število

Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kaprekarjevo število

Kardinalno število

Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kardinalno število

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kartezični koordinatni sistem

Kazimierz Kuratowski

Kazimierz Kuratowski, poljski matematik, * 2. februar 1896, Varšava, Poljska, † 18. junij 1980, Varšava.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kazimierz Kuratowski

Klein

Klein je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Klein

Klinasto število

Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Klinasto število

Kochova snežinka

iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kochova snežinka

Kocka

Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kocka

Kolobar (algebra)

Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kolobar (algebra)

Komplanarnost

Trije vektorji so komplanárni, kadar in samo kadar ležijo v isti ravnini.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Komplanarnost

Kompleksno število

1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kompleksno število

Komutativni monoid

Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Komutativni monoid

Komutativnost

Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Komutativnost

Kongruenca

Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kongruenca

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Konon

Konveksna ogrinjača

Konveksna ogrinjača ali ~ lupina množice točk X v realnem vektorskem prostoru V je v matematiki najmanjša konveksna množica, ki vsebuje X kot podmnožico.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Konveksna ogrinjača

Kosinusni izrek

Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kosinusni izrek

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kot

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kotna stopinja

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kriptografija

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Krožnica

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Krog

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Krogla

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kroneckerjeva delta

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kurt Gödel

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kvadrat

Kvadrat (geometrija)

Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kvadrat (geometrija)

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kvadratno število

Kvadratno piramidno število

Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kvadratno piramidno število

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Kvaternion

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lagrangeeva funkcija

Laplaceova transformacija

Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Laplaceova transformacija

Lars Valerian Ahlfors

Lars Valerian Ahlfors, finski matematik, * 18. april 1907, Helsingfors, Velika vojvodina Finska, Ruski imperij (sedaj Helsinki, Finska), † 11. oktober 1996, Pittsfield, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lars Valerian Ahlfors

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lastna vrednost

Latinski kvadrat

Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Latinski kvadrat

Laurent Schwartz

Laurent-Moïse Schwartz, francoski matematik, * 5. marec 1915, Pariz, Francija, † 4. julij 2002, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Laurent Schwartz

Legendrova transformacija

Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Legendrova transformacija

Leonardo Fibonacci

Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Leonardo Fibonacci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Leonhard Euler

Leopold Kronecker

Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Leopold Kronecker

Lev Genrihovič Šnireljman

Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lev Genrihovič Šnireljman

Lev Semjonovič Pontrjagin

Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lev Semjonovič Pontrjagin

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Levi-Civitajev simbol

Li Je (matematik)

Li Je (kitajsko: 李冶; pinjin: Li Ye; Wade–Giles: Li Yeh), rojen kot Li Dži (kitajsko: 李治; pinjin: Li Zhi), vljudnostno ime Li Džingdžaj (kitajsko: 李敬斋; pinjin: Li Jingzhai), kitajski matematik, * 1192, Dašing (sedaj Peking), Kitajska, † 1279.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Li Je (matematik)

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Liejeva grupa

Lihost

Líhost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lihost

Lindemann-Weierstrassov izrek

Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lindemann-Weierstrassov izrek

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Linearna algebra

Linearna funkcija

Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Linearna funkcija

Linearna neodvisnost

Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Linearna neodvisnost

Linearna transformacija

Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Linearna transformacija

Lju Hui

Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lju Hui

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Logaritem

Logaritemski integral

Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Logaritemski integral

Logaritemsko računalo

Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Logaritemsko računalo

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Logika

Lucasov profesor matematike

Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Lucasov profesor matematike

Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Magični kvadrat

Marcel Grossmann

Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marcel Grossmann

Maria Gaetana Agnesi

Maria Gaetana Agnesi, italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Maria Gaetana Agnesi

Marian Rejewski

Marian Adam Rejewski, poljski matematik in kriptolog, * 16. avgust 1905, Bydgoszcz, Poljska, † 13. februar 1980, Varšava.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marian Rejewski

Marie Ennemond Camille Jordan

Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marie Ennemond Camille Jordan

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marin Getaldić

Marin Mersenne

Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marin Mersenne

Marius Sophus Lie

Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Marius Sophus Lie

Matej Brešar

Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matej Brešar

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematična analiza

Matematična indukcija

domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematična indukcija

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematična konstanta

Matematična singularnost

Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematična singularnost

Matematični dokaz

language.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematični dokaz

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematika

Matematika na šahovnici

Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematika na šahovnici

Matematika na Slovenskem

Slovenska matematika ima dolgo tradicijo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matematika na Slovenskem

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Matrika

Max Euwe

Machgielis »Max« Euwe, nizozemski šahist in matematik, * 20. maj 1901, Watergraafsmeer pri Amsterdamu, Nizozemska, † 26. november 1981, Amsterdam.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Max Euwe

Möbiusov trak

Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Möbiusov trak

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Möbiusova funkcija

Mednarodni matematični Kenguru

Logotip tekmovanja Mednarodni matematični Kenguru je mednarodno matematično tekmovanje.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mednarodni matematični Kenguru

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mehanik

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mehanika

Meissel-Mertensova konstanta

praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Meissel-Mertensova konstanta

Menehmo

Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Menehmo

Menelajev izrek

Menelajev izrek Menelájev izrèk v ravninski geometriji pravi, da je produkt stranic trikotnika, presekanih s katerokoli prečnico in s tem deljenih s preseki A', B' in C' v določenih delilnih razmerjih vedno enak: Ta izrek je poznal že Evklid.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Menelajev izrek

Meromorfna funkcija

Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Meromorfna funkcija

Mersennovo število

Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mersennovo število

Mertensova funkcija

Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mertensova funkcija

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Metrični prostor

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Michael Florent van Langren

Mihajlo Pupin-Idvorski

Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mihajlo Pupin-Idvorski

Mimobežnica

Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mimobežnica

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Množica

Mnogokotniško število

Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mnogokotniško število

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mnogokotnik

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mnogoterost

Monoid

Mónoid M.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Monoid

Monotonost

Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Monotonost

Mreža

Beseda mreža ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Mreža

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Največji skupni delitelj

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Naravno število

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nasir at-Tusi

Nasprotna vrednost

V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nasprotna vrednost

Navidezno popolno število

Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Navidezno popolno število

Nedotakljivo število

Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nedotakljivo število

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Negativno število

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Neskončnost

Nevtralni element

Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nevtralni element

Nezadostno število

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nezadostno število

Nič

Nič je ime (glavni števnik) za število 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nič

Ničla

Beseda ničla ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ničla

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Niccolo Fontana Tartaglia

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nicole Oresme

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Niels Henrik Abel

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nikola Tesla

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikomah

Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nikomah

Nikomed

Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Nikomed

Normalno število

Naj je b > 1 celo število in x realno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Normalno število

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Obilno število

Obrnjeni poljski zapis

Obŕnjeni póljski zapís (tudi pripónski ~ ali póstfiksni ~; pogosta je tudi angleška tričrkovna kratica RPN) je zapis aritmetičnih izrazov, izpeljan iz poljskega zapisa, ki ga je leta 1920 predlagal poljski filozof in matematik Jan Łukasiewicz.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Obrnjeni poljski zapis

Obseg

Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Obseg

Obseg algebrskih števil

Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Obseg algebrskih števil

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Obzornik za matematiko in fiziko

Odpravljiva singularnost

Odpravljíva síngularnost (tudi ~ singulárnost) funkcije je v kompleksni analizi točka, kjer funkcija ni določena v smislu singularnosti, vendar lahko funkcijo v njej določimo brez vsakršnih težav.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Odpravljiva singularnost

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Oliver Heaviside

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Omar Hajam

Ordinalno število

potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ordinalno število

Ordinatni logaritemski integral

Ordinatni logaritemski integral ali eulerjevski logaritemski integral Li(x) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, zelo podobna funkciji logaritemskega integrala li(x).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ordinatni logaritemski integral

Osnovni izrek algebre

Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Osnovni izrek algebre

Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Osnovni izrek aritmetike

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pafnuti Lvovič Čebišov

Palindromno število

Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Palindromno število

Palindromno praštevilo

Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Palindromno praštevilo

Parameter

Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Parameter

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Albert Gordan

Paul Albert Gordan, nemški matematik, * 27. april 1837, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 21. december 1912, Erlangen.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Paul Albert Gordan

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Paul Ehrenfest

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Paul Erdős

Paul Guldin

Paul Guldin (pravo ime Habakkuk Guldin), švicarski matematik in astronom, * 12. junij 1577, Mels, Sankt Gallen, Švica, † 3. november 1643, Gradec, Avstrija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Paul Guldin

Pavel Sergejevič Aleksandrov

Pavel Sergejevič Aleksandrov, ruski matematik, * 7. maj 1896, Bogorodsk, Ruski imperij (sedaj Noginsk, Rusija), † 16. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pavel Sergejevič Aleksandrov

Perioda

Perioda je lahko.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Perioda

Peter Guthrie Tait

Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Peter Guthrie Tait

Petersenov graf

Petersenov graf. Najbolj znana predstavitev s petimi križajočimi povezavami. Predstavitev Petersenovega grafa je neskončno mnogo. Petersenov graf z le dvema križajočima povezavama. izomorfen prvemu in vsem ostalim. Izgleda precej drugače, vendar je z očmi teorije grafov enak drugim. 1 (graf z enotsko razdaljo).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Petersenov graf

Petkotniško število

Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Petkotniško število

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pi

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pierre de Fermat

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pierre-Simon Laplace

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pitagora

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pitagorejska trojica

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pitagorov izrek

Platonsko telo

Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Platonsko telo

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ploščina

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ploskev

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Podmnožica

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Podolžno število

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Poissonova enačba

Pol (kompleksna analiza)

V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pol (kompleksna analiza)

Polgrupa

Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Polgrupa

Polieder

Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Polieder

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Polinom

Polmer

Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Polmer

Popolni kvadrat

Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Popolni kvadrat

Popolno število

Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Popolno število

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Porazdelitev delta

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Posebna teorija relativnosti

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Površina

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pozitivno število

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Praštevilo

Praštevilski dvojček

Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Praštevilski dvojček

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Praštevilski izrek

Praštevilski razcep

Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Praštevilski razcep

Prafaktor

Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Prafaktor

Pravokotni trikotnik

Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Pravokotni trikotnik

Prazna množica

Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Prazna množica

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Premer

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Premica

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Presek

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Presek (revija)

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Preslikava

Prijateljsko število

Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Prijateljsko število

Problem 196

Problem 196 obravnava naravna števila, ki nikoli ne postanejo palindromna števila s pomočjo iteracije dodajanja njihovih obrnjenih števk.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Problem 196

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Prostornina

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Prostorska krivulja

Psevdopraštevilo

Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Psevdopraštevilo

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ptolemaj

Q.E.D.

Q.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Q.E.D.

Računalo

Namizno elektronsko računalo. Abak - računalo na kroglice Pascalovo mehansko računalo Leibnizevo računalo Mehansko namizno računalo iz sredine 20. stoletja, po domače imenovano »kofemaln« Žepno logaritemsko računalo (krožna izvedba) Računálo je naprava ali stroj za izvajanje numeričnih izračunov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Računalo

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Racionalno število

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Radian

Rafael Bombelli

Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Rafael Bombelli

Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta

logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ravnina

Raymond Smullyan

Raymond »Ray« Merrill Smullyan, ameriški matematik in logik, * 25. maj 1919, Far Rockaway, New York.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Raymond Smullyan

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Razdalja

Razvedrilna matematika

Razvedrílna ali rekreatívna matemátika vsebuje mnogo matematičnih iger in lahko pokriva tudi področja, kot so logika in druge uganke z deduktivnim mišljenjem.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Razvedrilna matematika

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Realno število

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Recipročna vrednost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Red velikosti

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Regiomontan

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Regnier Gemma Frisius

Regularno praštevilo

Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Regularno praštevilo

Rekurzija

Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Rekurzija

Relacija

Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Relacija

Relacija ekvipolence

Relacija ekvipolence v matematiki je relacija ~ med enako močnima množicama A in B. Ta relacija je tudi ekvivalenčna relacija, saj veljajo za poljubne množice A, B in C lastnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Relacija ekvipolence

Relacija enakosti

Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Relacija enakosti

Relacija urejenosti

Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Relacija urejenosti

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in René Descartes

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Renormalizacijska grupa

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Richard Phillips Feynman

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Riemannova funkcija zeta

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Rimske številke

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Roger Penrose

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Samoštevilo

Samopodobnost

Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Samopodobnost

Samuel Loyd

Samuel »Sam« Loyd, ameriški problemist, ugankar in razvedrilni matematik, * 30. januar 1841, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 10. april 1911, New York, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Samuel Loyd

Schröderjevo število

Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Schröderjevo število

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seštevanje

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sestavljeno število

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam

Seznam ameriških matematikov

Seznam ameriških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam ameriških matematikov

Seznam angleških matematikov

Seznam angleških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam angleških matematikov

Seznam avstrijskih matematikov

Seznam avstrijskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam avstrijskih matematikov

Seznam čeških matematikov

Seznam čeških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam čeških matematikov

Seznam španskih matematikov

Seznam španskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam španskih matematikov

Seznam števil

Seznam člankov o številih.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam števil

Seznam švedskih matematikov

Seznam švedskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam švedskih matematikov

Seznam švicarskih matematikov

Seznam švicarskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam švicarskih matematikov

Seznam belgijskih matematikov

Seznam belgijskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam belgijskih matematikov

Seznam bolgarskih matematikov

Seznam bolgarskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam bolgarskih matematikov

Seznam danskih matematikov

Seznam danskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam danskih matematikov

Seznam finskih matematikov

Seznam finskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam finskih matematikov

Seznam francoskih matematikov

Seznam francoskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam francoskih matematikov

Seznam hrvaških matematikov

Seznam hrvaških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam hrvaških matematikov

Seznam iranskih matematikov

Seznam iranskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam iranskih matematikov

Seznam italijanskih matematikov

Seznam italijanskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam italijanskih matematikov

Seznam madžarskih matematikov

Seznam madžarskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam madžarskih matematikov

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam matematikov

Seznam nemških matematikov

Seznam nemških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam nemških matematikov

Seznam nizozemskih matematikov

Seznam nizozemskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam nizozemskih matematikov

Seznam norveških matematikov

Seznam norveških matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam norveških matematikov

Seznam novozelandskih matematikov

Seznam novozelandskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam novozelandskih matematikov

Seznam ruskih matematikov

Seznam znanih ruskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam ruskih matematikov

Seznam slovenskih matematikov

Seznam slovenskih matematikov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Seznam slovenskih matematikov

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sfera

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Siméon-Denis Poisson

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Simetrija

Simpleks

Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Simpleks

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sinusni izrek

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Skalar

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Skalarni produkt

Skoraj popolno število

Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Skoraj popolno število

Slobodan Aljančić

Slobodan Aljančić (srbsko Слободан Аљанчић), srbski matematik, * 1922, † 1993.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Slobodan Aljančić

Smithovo število

Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Smithovo število

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila

Sodost

Sódost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sodost

Solomon Lefschetz

Solomon Lefschetz, ameriški matematik ruskega rodu, * 3. september 1884, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 5. oktober 1972, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Solomon Lefschetz

Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sopomenka

Sosednja ulomka

Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sosednja ulomka

Sosigen

Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sosigen

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sploščeni sferoid

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Splošna teorija relativnosti

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Spremenljivka

Srečno število

Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Srečno število

Srečno praštevilo

Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Srečno praštevilo

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Standardni odklon

Stanislaw Marcin Ulam

Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Stanislaw Marcin Ulam

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Statistika

Steinhausov mnogokotniški zapis

Steinhausov mnogokotniški zapis je v matematiki način prikaza nekaterih velikih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Steinhausov mnogokotniški zapis

Stephen Cole Kleene

Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik, * 5. januar 1909, Hartford, Connecticut, ZDA, † 25. januar 1994, Madison, Wisconsin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Stephen Cole Kleene

Stephen Smale

Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Stephen Smale

Stožnica

Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Stožnica

Stopinja

Stopínja ima več pomenov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Stopinja

Strofoida

Desna strofoida r.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Strofoida

Sundzi Suandžing

Faksimile knjige ''Sundzi Suandžingova klasična matematika'' Sundzi Suandžing (kitajsko: 孙子算经; pinjin: Sūnzĭ Suànjīng; Wade–Giles: Sun Tzu Suan Ching), kitajski matematik, * okoli 400, Kitajska, † okoli 473, Kitajska.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Sundzi Suandžing

Supernaloga

Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Supernaloga

Surjektivna preslikava

Súrjektivna preslikáva ali surjékcija je v matematiki preslikava f: A → B, pri kateri je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A: Če je f surjektivna preslikava, rečemo tudi, da f preslika množico A na množico B. Množica B je lahko načeloma poljubna množica, vendar najpogosteje privzamemo, da je f realna funkcija in da je torej B množica realnih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Surjektivna preslikava

Tabela integralov

Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tabela integralov

Tabela prafaktorjev števil

Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tabela prafaktorjev števil

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tabit ibn Kora

Tabit Ibrahim

Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tabit Ibrahim

Tabitovo število

Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tabitovo število

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tales

Talesov izrek

Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Talesov izrek

Tangensni izrek

Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tangensni izrek

Taylorjeva vrsta

Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Taylorjeva vrsta

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Težišče

Težišče trikotnika

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Težišče trikotnika

Temelji matematike

Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Temelji matematike

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teodozij

Teon I.

Teon I. (grško: Téonos hó Smirnaíos), grški matematik, astronom in filozof, * okoli 90, Smirene, † okoli 160.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teon I.

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teon II.

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teorija diofantskih približkov

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teorija grafov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup

Teorija množic

Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teorija množic

Teserakt

Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Teserakt

Tetiva (matematika)

Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tetiva (matematika)

Tetraeder

animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tetraeder

TeX

TeX (IPA:, včasih s posnemanjem logotipa zapisano TEX, grški koren \tau\epsilon\chi) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer Donald Knuth.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in TeX

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Théophile Ernest de Donder

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Theodore von Kármán

Thomas Alva Edison

Thomas Alva Edison, ameriški podjetnik, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, * 11. februar 1847, Milan, Ohio, ZDA, † 18. oktober 1931, Glenmont, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Thomas Alva Edison

Thomas Bradwardine

Thomas Bradwardine, angleški nadškof, teolog in matematik, * okoli 1295 (1290-1300), Hartfield, grofija Sussex ali Chichester, Anglija, † 26. avgust 1349, Lambeth, London.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Thomas Bradwardine

Thomas Penyngton Kirkman

Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik, * 31. marec 1806, Bolton pri Manchestru, Anglija, † 4. februar 1895, Bowdon pri Manchestru.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Thomas Penyngton Kirkman

Thue-Morsejevo zaporedje

Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Thue-Morsejevo zaporedje

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Točka (geometrija)

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tobias Mayer

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Topologija

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Translacija

Tri

Tri je lahko.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tri

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija

Trikotniško število

Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Trikotniško število

Trikotniško kvadratno število

Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Trikotniško kvadratno število

Trikotnik

Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Trikotnik

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tuje število

Tujost

Tújost se v matematiki lahko nanaša na.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tujost

Tullio Levi-Civita

Tullio Levi-Civita, italijanski matematik, * 29. marec 1873, Padova, Italija, † 29. december 1941, Rim.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Tullio Levi-Civita

Ulamov prt

Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ulamov prt

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ulomek

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Ulug Beg

Urejeni par

Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Urejeni par

Urejenost

Urejenost je lastnost množic, v katerih je določena kakšna relacija urejenosti, na primer b sestavljajo popolno disjunkcijo, kar pomeni, da med dvema poljubnima številoma velja samo ena od treh relacij,.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Urejenost

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Valovna enačba

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Variacijski račun

Večkratna množica

Večkrátna mnóžica se v matematiki razlikuje od množice, ker ima lahko več enakih elementov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Večkratna množica

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vektor (matematika)

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vektorski produkt

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vektorski prostor

Veliko število

Vélika števíla so števila, ki so velika v primerjavi s števili iz vsakdanjega življenja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Veliko število

Veselo število

Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Veselo število

Vincenzo Viviani

Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vincenzo Viviani

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Andrejevič Uspenski

Vladimir Andrejevič Uspenski, ruski matematik, jezikoslovec in publicist, * 27. november 1930, Moskva, † 27. junij 2018, Moskva.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vladimir Andrejevič Uspenski

Vozli Čebišova

Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vozli Čebišova

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika)

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vrtenje

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Vsota

Wacław Franciszek Sierpiński

Wacław Franciszek Sierpiński, poljski matematik, * 14. marec 1882, Varšava, Poljska, † 21. oktober 1969, Varšava.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Wacław Franciszek Sierpiński

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Wikipedija

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Willebrord Snell van Royen

William Oughtred

William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in William Oughtred

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in William Rowan Hamilton

William Thomas Tutte

William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in William Thomas Tutte

William Timothy Gowers

William Timothy Gowers, angleški matematik, * 20. november 1963, Marlborough, grofija Wiltshire, Anglija.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in William Timothy Gowers

Woodallovo število

Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Woodallovo število

Zajčje zaporedje

Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zajčje zaporedje

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje

Zellerjeva kongruenca

Zellerjeva kongruenca je algoritem, ki ga je razvil Christian Zeller, z njim pa lahko izračunamo dan v tednu za kateri koli datum.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zellerjeva kongruenca

Zelo sestavljeno število

Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zelo sestavljeno število

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zenon

Zipfov zakon

Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zipfov zakon

Zlata spirala

samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zlata spirala

Zlati pravokotnik

Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zlati pravokotnik

Zlati rez

Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zlati rez

Zlato razmerje

Zlato razmerje je iracionalno število oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu največjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zlato razmerje

Zlepek

Zlépek (angleško spline, pogovorno splajn) je v matematičnem področju numerične analize posebna krivulja, ki je določena deloma s polinomi.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zlepek

Zornova lema

Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in Zornova lema

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 0

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 1 (število)

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 10 (število)

100 (število)

100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 100 (število)

1000 (število)

1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 1000 (število)

1001 (število)

1001 (tísoč êna) je naravno število, za katero velja 1001.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 1001 (število)

101 (število)

101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 101 (število)

102 (število)

102 (stó dvá) je naravno število, za katero velja 102.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 102 (število)

103 (število)

103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 103 (število)

104 (število)

104 (stó štíri) je naravno število, za katero velja 104.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 104 (število)

105 (število)

105 (stó pét) je naravno število, za katero velja 105.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 105 (število)

106 (število)

106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 106 (število)

107 (število)

107 (stó sédem) je naravno število, za katero velja 107.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 107 (število)

108 (število)

108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 108 (število)

109 (število)

109 (stó dévet) je naravno število, za katero velja 109.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 109 (število)

11 (število)

11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 11 (število)

110 (število)

110 (stó desét) je naravno število, za katero velja 110.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 110 (število)

111 (število)

111 (stó enájst) je naravno število, za katero velja 111.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 111 (število)

112 (število)

112 (stó dvánajst ali stó dvanájst) je naravno število, za katero velja 112.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 112 (število)

113 (število)

113 (stó trinájst) je naravno število, za katero velja 113.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 113 (število)

114 (število)

114 (stó štirinájst) je naravno število, za katero velja 114.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 114 (število)

115 (število)

115 (stó pétnajst) je naravno število, za katero velja 111.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 115 (število)

116 (število)

116 (stó šéstnajst ali stó šestnájst) je naravno število, za katero velja 116.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 116 (število)

117 (število)

117 (stó sédemnajst) je naravno število, za katero velja 117.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 117 (število)

118 (število)

118 (stó ósemnajst ali stó osemnájst) je naravno število, za katero velja 118.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 118 (število)

119 (število)

119 (stó devétnajst ali stó devetnájst) je naravno število, za katero velja 119.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 119 (število)

12 (število)

12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 12 (število)

120 (število)

120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 120 (število)

121 (število)

121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 121 (število)

122 (število)

122 (stó dváindvájset) je naravno število, za katero velja 122.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 122 (število)

123 (število)

123 (stó tríindvájset) je naravno število, za katero velja 123.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 123 (število)

124 (število)

124 (stó štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 124.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 124 (število)

125 (število)

125 (stó pétindvájset) je naravno število, za katero velja 125.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 125 (število)

126 (število)

126 (stó šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 126.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 126 (število)

127 (število)

127 (stó sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 127.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 127 (število)

128 (število)

128 (stó ósemindvájset) je naravno število, za katero velja 128.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 128 (število)

129 (število)

129 (stó devétindvájset) je naravno število, za katero velja 129.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 129 (število)

13 (število)

13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 13 (število)

130 (število)

130 (stó trídeset) je naravno število, za katero velja 130.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 130 (število)

131 (število)

131 (stó ênaintrídeset) je naravno število, za katero velja 131.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 131 (število)

132 (število)

132 (stó dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 132.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 132 (število)

133 (število)

133 (stó tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 133.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 133 (število)

134 (število)

134 (stó štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 134.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 134 (število)

135 (število)

135 (stó pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 135.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 135 (število)

136 (število)

136 (stó šéstintrídeset) je naravno število, za katero velja 136.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 136 (število)

137 (število)

137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 137 (število)

138 (število)

138 (stó ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 138.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 138 (število)

139 (število)

139 (stó dévetintrídeset) je naravno število, za katero velja 139.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 139 (število)

14 (število)

14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 14 (število)

140 (število)

140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 140 (število)

141 (število)

141 (stó ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 141.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 141 (število)

142 (število)

142 (stó dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 142.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 142 (število)

143 (število)

143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 143 (število)

144 (število)

144 (stó štíriinštírideset) je naravno število, za katero velja 144.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 144 (število)

145 (število)

145 (stó pétinštírideset) je naravno število, za katero velja 145.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 145 (število)

146 (število)

146 (stó šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 146.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 146 (število)

147 (število)

147 (stó sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja 147.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 147 (število)

148 (število)

148 (stó óseminštírideset) je naravno število, za katerega velja 148.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 148 (število)

149 (število)

149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 149 (število)

15 (število)

15 (pétnajst ali petnájst) je naravno število, za katero velja 15.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 15 (število)

150 (število)

150 (stó pétdeset) je naravno število, za katerega velja 150.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 150 (število)

151 (število)

151 (stó ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 151.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 151 (število)

152 (število)

152 (stó dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja 152.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 152 (število)

153 (število)

153 (stó tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja 153.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 153 (število)

154 (število)

154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 154 (število)

155 (število)

155 (stó pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja 155.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 155 (število)

156 (število)

156 (stó šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja 156.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 156 (število)

157 (število)

157 (stó sedeminpétdeset) je naravno število, za katero velja 157.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 157 (število)

158 (število)

158 (stó oseminpétdeset) je naravno število, za katerega velja 156.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 158 (število)

159 (število)

159 (stó devetinpétdeset) je naravno število, za katerega velja 159.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 159 (število)

16 (število)

16 (šéstnajst ali šestnájst) je naravno število, za katero velja 16.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 16 (število)

160 (število)

160 (stó šéstdeset) je naravno število, za katero velja 160.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 160 (število)

161 (število)

161 (stó enainšéstdeset) je naravno število, za katero velja 161.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 161 (število)

162 (število)

162 (stó dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 162.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 162 (število)

163 (število)

163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 163 (število)

164 (število)

164 (stó štiriinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 164.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 164 (število)

165 (število)

165 (stó petinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 165.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 165 (število)

166 (število)

166 (stó šestinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 166.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 166 (število)

167 (število)

167 (stó sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 167.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 167 (število)

168 (število)

168 (stó oseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 168.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 168 (število)

169 (število)

169 (stó devétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 169.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 169 (število)

17 (število)

17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 17 (število)

170 (število)

170 (stó sédemdeset) je naravno število, za katero velja 170.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 170 (število)

171 (število)

171 (stó enainsedemdeset) je naravno število, za katero velja 171.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 171 (število)

172 (število)

172 (stó dváinsédemdeset) je naravno število, za katero velja 172.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 172 (število)

1729 (število)

1729 (tísoč sédemsto devétindvájset) je naravno število, za katero velja 1729.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 1729 (število)

173 (število)

173 (stó triinsedemdeset) je naravno število, za katerega velja 173.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 173 (število)

174 (število)

174 (stó štiriinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 174.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 174 (število)

175 (število)

175 (stó pétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja 175.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 175 (število)

176 (število)

176 (stó šestinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 176.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 176 (število)

177 (število)

177 (stó sedeminsedemdeset) je naravno število, za katero velja 177.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 177 (število)

178 (število)

178 (stó oseminsedemdeset) je naravno število, za katerega velja 178.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 178 (število)

179 (število)

179 (stó devetinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 179.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 179 (število)

18 (število)

18 (ósemnajst ali osemnájst) je naravno število, za katero velja 18.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 18 (število)

180 (število)

180 (stó ósemdeset) je naravno število, za katerega velja 180.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 180 (število)

181 (število)

181 (stó ênainósemdeset) je naravno število, za katerega velja 181.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 181 (število)

182 (število)

182 (stó dváinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 182.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 182 (število)

183 (število)

183 (stó triinósemdeset) je naravno število, za katero velja 183.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 183 (število)

184 (število)

184 (stó štíriinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 184.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 184 (število)

185 (število)

185 (stó pétinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 185.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 185 (število)

186 (število)

186 (stó šéstinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 186.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 186 (število)

187 (število)

187 (stó sédeminósemdeset) je naravno število, za katerega velja 187.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 187 (število)

188 (število)

188 (stó oseminósemdeset) je naravno število, za katero velja 188.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 188 (število)

189 (število)

189 (stó devetinósemdeset) je naravno število, za katero velja 189.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 189 (število)

19 (število)

19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 19 (število)

190 (število)

190 (stó dévetdeset) je naravno število, za katero velja 190.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 190 (število)

191 (število)

191 (stó énaindévetdeset) je naravno število, za katero velja 191.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 191 (število)

192 (število)

192 (stó dvádévetdeset) je naravno število, za katerega velja 192.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 192 (število)

193 (število)

193 (stó tríiindevétdeset) je naravno število, za katero velja 193.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 193 (število)

194 (število)

194 (stó štíriiindévetdeset) je naravno število, za katerega velja 194.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 194 (število)

195 (število)

195 (stó pétindévetdeset) je naravno število, za katero velja 195.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 195 (število)

196 (število)

196 (stó šéstindévetdeset) je naravno število, za katero velja 196.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 196 (število)

197 (število)

197 (stó sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 197.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 197 (število)

198 (število)

198 (stó ósemindévetdeset) je naravno število, za katero velja 198.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 198 (število)

199 (število)

199 (stó dévetindevétdeset) je naravno število, za katero velja 199.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 199 (število)

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 2 (število)

20 (število)

20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 20 (število)

200 (število)

200 (dvé stó) je naravno število, za katero velja 200.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 200 (število)

21 (število)

21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 21 (število)

22 (število)

22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 22 (število)

220 (število)

220 (dvó stó dvájset) je naravno število, za katerega velja 220.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 220 (število)

23 (število)

23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 23 (število)

24 (število)

24 (štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 24.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 24 (število)

25 (število)

25 (pétindvájset) je naravno število, za katero velja 25.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 25 (število)

26 (število)

26 (šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 26.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 26 (število)

27 (število)

27 (sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 27.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 27 (število)

28 (število)

28 (ósemindvájset) je naravno število, za katero velja 28.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 28 (število)

29 (število)

29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 29 (število)

3 (število)

3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 3 (število)

30 (število)

30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 30 (število)

300 (število)

300 (trí stó) je naravno število, za katerega velja 300.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 300 (število)

31 (število)

31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 31 (število)

32 (število)

32 (dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 32.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 32 (število)

33 (število)

33 (tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 33.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 33 (število)

34 (število)

34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 34 (število)

35 (število)

35 (pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 35.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 35 (število)

36 (število)

36 (šéstintrídeset) je naravno število, za katero velja 36.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 36 (število)

360 (število)

360 (trísto šéstdeset) je naravno število, za katero velja 360.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 360 (število)

37 (število)

37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 37 (število)

38 (število)

38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 38 (število)

39 (število)

39 (devétintrídeset) je naravno število, za katero velja 39.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 39 (število)

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 4 (število)

40 (število)

40 (štírideset) je naravno število, za katero velja 40.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 40 (število)

400 (število)

400 (štíri stó) je naravno število, za katerega velja 400.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 400 (število)

41 (število)

41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 41 (število)

42 (število)

200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 42 (število)

43 (število)

43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 43 (število)

44 (število)

44 (štíriinštírideset) je naravno število, za katero velja 44.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 44 (število)

45 (število)

45 (pétinštírideset) je naravno število, za katero velja 45.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 45 (število)

46 (število)

46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 46 (število)

47 (število)

47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 47 (število)

48 (število)

48 (óseminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 48.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 48 (število)

49 (število)

49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 49 (število)

496 (število)

496 (štíristo šéstindevétdeset) je naravno število, za katero velja 496.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 496 (število)

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 5 (število)

50 (število)

50 (pétdeset) je naravno število, za katero velja velja 50.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 50 (število)

500 (število)

500 (pét stó) je naravno število, za katerega velja 500.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 500 (število)

51 (število)

51 (ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 51.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 51 (število)

52 (število)

52 (dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 52.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 52 (število)

53 (število)

53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 53 (število)

54 (število)

54 (štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 54.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 54 (število)

55 (število)

55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 55 (število)

5555 (število)

5555 (pét tísoč pétsto pétinpétdeset) je naravno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 5555 (število)

56 (število)

56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 56 (število)

57 (število)

57 (sédeminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 57.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 57 (število)

58 (število)

58 (óseminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 58.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 58 (število)

59 (število)

59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 59 (število)

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 6 (število)

60 (število)

60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 60 (število)

600 (število)

600 (šéststó) je naravno število, za katero velja 600.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 600 (število)

61 (število)

61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 61 (število)

62 (število)

62 (dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 62.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 62 (število)

63 (število)

63 (tríinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 63.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 63 (število)

64 (število)

64 (štíriinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 64.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 64 (število)

65 (število)

65 (pétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 65.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 65 (število)

66 (število)

66 (šéstinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 66.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 66 (število)

666 (število)

666 (šéststo šéstinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 666.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 666 (število)

6666 (število)

6666 (šést tísoč šésto šéstinšéstdeset) je naravno število.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 6666 (število)

67 (število)

67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 67 (število)

68 (število)

68 (óseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 68.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 68 (število)

69 (število)

69 (devétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 69.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 69 (število)

7 (število)

7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 7 (število)

70 (število)

70 (sédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 70.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 70 (število)

700 (število)

700 (sédem stó) je naravno število, za katero velja 700.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 700 (število)

71 (število)

71 (ênainsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 71.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 71 (število)

72 (število)

72 (dváinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 72.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 72 (število)

720 (število)

720 (sédemsto dvájset) je naravno število, za katero velja 720.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 720 (število)

73 (število)

73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 73 (število)

74 (število)

74 (štíriinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 74.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 74 (število)

75 (število)

75 (pétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 75.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 75 (število)

76 (število)

76 (šéstinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 76.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 76 (število)

77 (število)

77 (sédeminsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 77.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 77 (število)

78 (število)

78 (óseminsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 78.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 78 (število)

79 (število)

79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 79 (število)

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 8 (število)

80 (število)

80 (ósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 80.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 80 (število)

800 (število)

800 (ósem stó) je naravno število, za katerega velja 800.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 800 (število)

8000 (število)

8000 (ósem tísoč) je naravno število, za katero velja 8000.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 8000 (število)

81 (število)

81 (ênainósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 81.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 81 (število)

82 (število)

82 (dváinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 82.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 82 (število)

83 (število)

83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 83 (število)

84 (število)

84 (štíriinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 84.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 84 (število)

85 (število)

85 (pétinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 85.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 85 (število)

86 (število)

86 (šéstinósemdeset) je naravno število, za katero velja 86.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 86 (število)

87 (število)

87 (sédeminósemdeset) je naravno število, za katero velja 87.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 87 (število)

88 (število)

88 (óseminósemdeset) je naravno število, za katero velja 88.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 88 (število)

89 (število)

89 (devétinósemdeset) je naravno število, za katero velja 89.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 89 (število)

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 9 (število)

90 (število)

90 (devétdeset) je naravno število, za katero velja 90.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 90 (število)

900 (število)

900 (devét stó) je naravno število, za katero velja 900.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 900 (število)

91 (število)

91 (ênaindevétdeset) je naravno število, za katero velja 91.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 91 (število)

92 (število)

92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 92 (število)

93 (število)

93 (tríindevétdeset) je naravno število, za katero velja 93.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 93 (število)

94 (število)

94 (štíriindevétdeset) je naravno število, za katero velja 94.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 94 (število)

95 (število)

95 (pétindevétdeset) je naravno število, za katero velja 95.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 95 (število)

96 (število)

96 (šéstindevétdeset) je naravno število, za katero velja 96.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 96 (število)

97 (število)

97 (sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 97.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 97 (število)

98 (število)

98 (ósemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 98.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 98 (število)

99 (število)

99 (devétindevétdeset) je naravno število, za katero velja 99.

Poglej Seznam matematičnih vsebin in 99 (število)

Glej tudi

Matematični seznami

, August Ferdinand Möbius, Augustus De Morgan, Avtolik, Avtomorfno število, Šnireljmanova gostota, Številski sistem, Števka, Čin Džjušao, Étienne Louis Malus, Évariste Galois, Baza (linearna algebra), Bézierova krivulja, Benoît Mandelbrot, Bernhard Riemann, Bertrandova domneva, Besslova funkcija, Bhaskara, Bifurkacija, Bijektivna preslikava, Binom, Binomski koeficient, Bisekcija, Blaise Pascal, Bonaventura Francesco Cavalieri, Booleova algebra, Brahmagupta, Brahmaguptova enakost, Brouwerjev izrek o negibni točki, Cantor, Cantorjev diagonalni dokaz, Cantorjeva množica, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Carmichaelovo število, Catalanova domneva, Catalanovo število, Celi del, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Cevov izrek, Charles Babbage, Charles Dupin, Charles Hermite, Christen Longberg, Christiaan Huygens, Christian Andreas Doppler, Christoph Scheiner, Christopher Wren, Claude Elwood Shannon, Constantin Carathéodory, Copeland-Erdőseva konstanta, Daniel Bernoulli, David Hilbert, Džang Heng, Džu Šidžje, Definicija, Dejnostrat, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Desetiški številski sistem, Difuzijska enačba, Diofant, Diofantska enačba, Distributivnost, Dokaz, Dokaz s protislovjem, Dolžina, Donald Knuth, Douglas Rayner Hartree, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Družabno število, Dvočlena operacija, Dvojiški številski sistem, Dzu Čongdži, E (matematična konstanta), Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Edward Witten, Egipčanski ulomek, Einsteinova uganka, Ekvivalenčna relacija, Elipsa, Enakokraki trikotnik, Enakostranični trikotnik, Eniški številski sistem, Enota, Enotska matrika, Enotski ulomek, Eratosten, Eratostenovo sito, Erdős-Borweinova konstanta, Ernst Pascual Jordan, Eugène Charles Catalan, Eugene Paul Wigner, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjevo število, Evangelista Torricelli, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklid, Evklidov algoritem, Evtokij, Faktor, Fakulteta (funkcija), Felix Christian Klein, Felix Hausdorff, Ferdinand Georg Frobenius, Fermatov mali izrek, Fermatova spirala, Fermatovo praštevilo, Fibonaccijevo število, Fieldsova medalja, Filolaj, Fordov krog, Formula, Fraktal, Fraktal Ljapunova, France Križanič, Fred Hoyle, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Friedrich Wilhelm Bessel, Funkcija (matematika), Funkcija beta, Funkcija gama, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gaspard de Prony, Gaston Maurice Julia, Gaussova eliminacijska metoda, Gaussovo praštevilo, Gavs, Gödlovo število, Generator, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, George Biddell Airy, George Pólya, George William Hill, Gian-Carlo Rota, Giordano Bruno, Giovanni Ceva, Giovanni Domenico Cassini, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gradient, Graf, Grške številke, Grupa, Grupoid, Guo Šoudžing, Hanojski stolpi, Harmonična vrsta, Harold Jeffreys, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Henri Léon Lebesgue, Henri Poincaré, Henry Briggs, Henry Gellibrand, Henry John Stephen Smith, Herman Koroški, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Heron, Hilbertova matrika, Hilbertovi problemi, Hipatija, Hipokrat (geometer), Hipoteza, Homeomorfizem, Homomorfizem, Homomorfizem grupe, Hugo Dyonizy Steinhaus, Ibn Junis, Identiteta, Imaginarna enota, Imena velikih števil, Injektivna preslikava, Interpolacija, Iracionalno število, Isaac Barrow, Isaac Newton, Ivan Štalec, Izjavna forma, Izočrte, Izrek, Izrek štirih barv, Izrek o neskončni opici, Izrek o tetivah, Izrojena porazdelitev, Jacobijeva enakost, Jacques Philippe Marie Binet, Jacques Salomon Hadamard, Jakob Bernoulli I., Jakob Steiner, James Gregory, James Hopwood Jeans, James Joseph Sylvester, James Short, James Waddell Alexander II., James Watt, Jan Łukasiewicz, Janez Mrčun, Jang Hui, Japonske številke, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Biot, Jean-Robert Argand, Ji Šing, Jožef Stefan, Johann Bernoulli I., Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Johannes Campanus, Johannes Kepler, John Couch Adams, John Hasbrouck van Vleck, John Horton Conway, John Napier, John Pell, John von Neumann, John Wallis, Joseph Liouville, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Josip Plemelj, Julian Seymour Schwinger, Julius Plücker, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jurij Vega, Kalkulator, Kaprekarjevo število, Kardinalno število, Kartezični koordinatni sistem, Kazimierz Kuratowski, Klein, Klinasto število, Kochova snežinka, Kocka, Kolobar (algebra), Komplanarnost, Kompleksno število, Komutativni monoid, Komutativnost, Kongruenca, Konon, Konveksna ogrinjača, Kosinusni izrek, Kot, Kotna stopinja, Kriptografija, Krožnica, Krog, Krogla, Kroneckerjeva delta, Kurt Gödel, Kvadrat, Kvadrat (geometrija), Kvadratno število, Kvadratno piramidno število, Kvaternion, Lagrangeeva funkcija, Laplaceova transformacija, Lars Valerian Ahlfors, Lastna vrednost, Latinski kvadrat, Laurent Schwartz, Legendrova transformacija, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Lev Genrihovič Šnireljman, Lev Semjonovič Pontrjagin, Levi-Civitajev simbol, Li Je (matematik), Liejeva grupa, Lihost, Lindemann-Weierstrassov izrek, Linearna algebra, Linearna funkcija, Linearna neodvisnost, Linearna transformacija, Lju Hui, Logaritem, Logaritemski integral, Logaritemsko računalo, Logika, Lucasov profesor matematike, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Magični kvadrat, Marcel Grossmann, Maria Gaetana Agnesi, Marian Rejewski, Marie Ennemond Camille Jordan, Marin Getaldić, Marin Mersenne, Marius Sophus Lie, Matej Brešar, Matematična analiza, Matematična indukcija, Matematična konstanta, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Matematika na šahovnici, Matematika na Slovenskem, Matrika, Max Euwe, Möbiusov trak, Möbiusova funkcija, Mednarodni matematični Kenguru, Mehanik, Mehanika, Meissel-Mertensova konstanta, Menehmo, Menelajev izrek, Meromorfna funkcija, Mersennovo število, Mertensova funkcija, Metrični prostor, Michael Florent van Langren, Mihajlo Pupin-Idvorski, Mimobežnica, Množica, Mnogokotniško število, Mnogokotnik, Mnogoterost, Monoid, Monotonost, Mreža, Največji skupni delitelj, Naravno število, Nasir at-Tusi, Nasprotna vrednost, Navidezno popolno število, Nedotakljivo število, Negativno število, Neskončnost, Nevtralni element, Nezadostno število, Nič, Ničla, Niccolo Fontana Tartaglia, Nicole Oresme, Niels Henrik Abel, Nikola Tesla, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nikomah, Nikomed, Normalno število, Obilno število, Obrnjeni poljski zapis, Obseg, Obseg algebrskih števil, Obzornik za matematiko in fiziko, Odpravljiva singularnost, Oliver Heaviside, Omar Hajam, Ordinalno število, Ordinatni logaritemski integral, Osnovni izrek algebre, Osnovni izrek aritmetike, Pafnuti Lvovič Čebišov, Palindromno število, Palindromno praštevilo, Parameter, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Albert Gordan, Paul Ehrenfest, Paul Erdős, Paul Guldin, Pavel Sergejevič Aleksandrov, Perioda, Peter Guthrie Tait, Petersenov graf, Petkotniško število, Pi, Pierre de Fermat, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Simon Laplace, Pitagora, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Platonsko telo, Ploščina, Ploskev, Podmnožica, Podolžno število, Poissonova enačba, Pol (kompleksna analiza), Polgrupa, Polieder, Polinom, Polmer, Popolni kvadrat, Popolno število, Porazdelitev delta, Posebna teorija relativnosti, Površina, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Praštevilski razcep, Prafaktor, Pravokotni trikotnik, Prazna množica, Premer, Premica, Presek, Presek (revija), Preslikava, Prijateljsko število, Problem 196, Prostornina, Prostorska krivulja, Psevdopraštevilo, Ptolemaj, Q.E.D., Računalo, Racionalno število, Radian, Rafael Bombelli, Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta, Ravnina, Raymond Smullyan, Razdalja, Razvedrilna matematika, Realno število, Recipročna vrednost, Red velikosti, Regiomontan, Regnier Gemma Frisius, Regularno praštevilo, Rekurzija, Relacija, Relacija ekvipolence, Relacija enakosti, Relacija urejenosti, René Descartes, Renormalizacijska grupa, Richard Phillips Feynman, Riemannova funkcija zeta, Rimske številke, Roger Penrose, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Samoštevilo, Samopodobnost, Samuel Loyd, Schröderjevo število, Seštevanje, Sestavljeno število, Seznam, Seznam ameriških matematikov, Seznam angleških matematikov, Seznam avstrijskih matematikov, Seznam čeških matematikov, Seznam španskih matematikov, Seznam števil, Seznam švedskih matematikov, Seznam švicarskih matematikov, Seznam belgijskih matematikov, Seznam bolgarskih matematikov, Seznam danskih matematikov, Seznam finskih matematikov, Seznam francoskih matematikov, Seznam hrvaških matematikov, Seznam iranskih matematikov, Seznam italijanskih matematikov, Seznam madžarskih matematikov, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematikov, Seznam nemških matematikov, Seznam nizozemskih matematikov, Seznam norveških matematikov, Seznam novozelandskih matematikov, Seznam ruskih matematikov, Seznam slovenskih matematikov, Sfera, Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov, Siméon-Denis Poisson, Simetrija, Simpleks, Sinusni izrek, Skalar, Skalarni produkt, Skoraj popolno število, Slobodan Aljančić, Smithovo število, Soda in liha števila, Sodost, Solomon Lefschetz, Sopomenka, Sosednja ulomka, Sosigen, Sploščeni sferoid, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka, Srečno število, Srečno praštevilo, Standardni odklon, Stanislaw Marcin Ulam, Statistika, Steinhausov mnogokotniški zapis, Stephen Cole Kleene, Stephen Smale, Stožnica, Stopinja, Strofoida, Sundzi Suandžing, Supernaloga, Surjektivna preslikava, Tabela integralov, Tabela prafaktorjev števil, Tabit ibn Kora, Tabit Ibrahim, Tabitovo število, Tales, Talesov izrek, Tangensni izrek, Taylorjeva vrsta, Težišče, Težišče trikotnika, Temelji matematike, Teodozij, Teon I., Teon II., Teorija števil, Teorija diofantskih približkov, Teorija grafov, Teorija grup, Teorija množic, Teserakt, Tetiva (matematika), Tetraeder, TeX, Théophile Ernest de Donder, Theodore von Kármán, Thomas Alva Edison, Thomas Bradwardine, Thomas Penyngton Kirkman, Thue-Morsejevo zaporedje, Točka (geometrija), Tobias Mayer, Topologija, Transcendentno število, Translacija, Tri, Trigonometrična funkcija, Trikotniško število, Trikotniško kvadratno število, Trikotnik, Tuje število, Tujost, Tullio Levi-Civita, Ulamov prt, Ulomek, Ulug Beg, Urejeni par, Urejenost, Valovna enačba, Variacijski račun, Večkratna množica, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vektorski prostor, Veliko število, Veselo število, Vincenzo Viviani, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Andrejevič Uspenski, Vozli Čebišova, Vrsta (matematika), Vrtenje, Vsota, Wacław Franciszek Sierpiński, Wikipedija, Willebrord Snell van Royen, William Oughtred, William Rowan Hamilton, William Thomas Tutte, William Timothy Gowers, Woodallovo število, Zajčje zaporedje, Zaporedje, Zellerjeva kongruenca, Zelo sestavljeno število, Zenon, Zipfov zakon, Zlata spirala, Zlati pravokotnik, Zlati rez, Zlato razmerje, Zlepek, Zornova lema, 0, 1 (število), 10 (število), 100 (število), 1000 (število), 1001 (število), 101 (število), 102 (število), 103 (število), 104 (število), 105 (število), 106 (število), 107 (število), 108 (število), 109 (število), 11 (število), 110 (število), 111 (število), 112 (število), 113 (število), 114 (število), 115 (število), 116 (število), 117 (število), 118 (število), 119 (število), 12 (število), 120 (število), 121 (število), 122 (število), 123 (število), 124 (število), 125 (število), 126 (število), 127 (število), 128 (število), 129 (število), 13 (število), 130 (število), 131 (število), 132 (število), 133 (število), 134 (število), 135 (število), 136 (število), 137 (število), 138 (število), 139 (število), 14 (število), 140 (število), 141 (število), 142 (število), 143 (število), 144 (število), 145 (število), 146 (število), 147 (število), 148 (število), 149 (število), 15 (število), 150 (število), 151 (število), 152 (število), 153 (število), 154 (število), 155 (število), 156 (število), 157 (število), 158 (število), 159 (število), 16 (število), 160 (število), 161 (število), 162 (število), 163 (število), 164 (število), 165 (število), 166 (število), 167 (število), 168 (število), 169 (število), 17 (število), 170 (število), 171 (število), 172 (število), 1729 (število), 173 (število), 174 (število), 175 (število), 176 (število), 177 (število), 178 (število), 179 (število), 18 (število), 180 (število), 181 (število), 182 (število), 183 (število), 184 (število), 185 (število), 186 (število), 187 (število), 188 (število), 189 (število), 19 (število), 190 (število), 191 (število), 192 (število), 193 (število), 194 (število), 195 (število), 196 (število), 197 (število), 198 (število), 199 (število), 2 (število), 20 (število), 200 (število), 21 (število), 22 (število), 220 (število), 23 (število), 24 (število), 25 (število), 26 (število), 27 (število), 28 (število), 29 (število), 3 (število), 30 (število), 300 (število), 31 (število), 32 (število), 33 (število), 34 (število), 35 (število), 36 (število), 360 (število), 37 (število), 38 (število), 39 (število), 4 (število), 40 (število), 400 (število), 41 (število), 42 (število), 43 (število), 44 (število), 45 (število), 46 (število), 47 (število), 48 (število), 49 (število), 496 (število), 5 (število), 50 (število), 500 (število), 51 (število), 52 (število), 53 (število), 54 (število), 55 (število), 5555 (število), 56 (število), 57 (število), 58 (število), 59 (število), 6 (število), 60 (število), 600 (število), 61 (število), 62 (število), 63 (število), 64 (število), 65 (število), 66 (število), 666 (število), 6666 (število), 67 (število), 68 (število), 69 (število), 7 (število), 70 (število), 700 (število), 71 (število), 72 (število), 720 (število), 73 (število), 74 (število), 75 (število), 76 (število), 77 (število), 78 (število), 79 (število), 8 (število), 80 (število), 800 (število), 8000 (število), 81 (število), 82 (število), 83 (število), 84 (število), 85 (število), 86 (število), 87 (število), 88 (število), 89 (število), 9 (število), 90 (število), 900 (število), 91 (število), 92 (število), 93 (število), 94 (število), 95 (število), 96 (število), 97 (število), 98 (število), 99 (število).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti