Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Marin Getaldić

Index Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

46 odnosi: Algebra, Anglija, Arhimed, Astronom, Belgija, Christiaan Huygens, Christopher Clavius, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Edmond Halley, Evropa, Fizik, François Viète, Francija, Galileo Galilei, Geometrija, Geometrijska optika, Gimnazija, Gostota, Greenwich, Hrvati, Italija, Kolegij, Konstantinopel, London, Matematika, Meter, Optika, Padova, Parabola, Pariz, Politika, Rim, Tekočina, Trdnina, Znanost, Zrcalo, 11. april, 1568, 1588, 1603, 1606, 1607, 1626, 1630, 2. oktober.

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Novo!!: Marin Getaldić in Algebra · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Marin Getaldić in Anglija · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Marin Getaldić in Arhimed · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Marin Getaldić in Astronom · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Marin Getaldić in Belgija · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Marin Getaldić in Christiaan Huygens · Poglej več »

Christopher Clavius

Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.

Novo!!: Marin Getaldić in Christopher Clavius · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Novo!!: Marin Getaldić in Dubrovniška republika · Poglej več »

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Novo!!: Marin Getaldić in Dubrovnik · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Marin Getaldić in Edmond Halley · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Marin Getaldić in Evropa · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Marin Getaldić in Fizik · Poglej več »

François Viète

François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.

Novo!!: Marin Getaldić in François Viète · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Marin Getaldić in Francija · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Marin Getaldić in Galileo Galilei · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Marin Getaldić in Geometrija · Poglej več »

Geometrijska optika

Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.

Novo!!: Marin Getaldić in Geometrijska optika · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Marin Getaldić in Gimnazija · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Marin Getaldić in Gostota · Poglej več »

Greenwich

Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.

Novo!!: Marin Getaldić in Greenwich · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Novo!!: Marin Getaldić in Hrvati · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Marin Getaldić in Italija · Poglej več »

Kolegij

Kolegij (lat. collegium.

Novo!!: Marin Getaldić in Kolegij · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Marin Getaldić in Konstantinopel · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Marin Getaldić in London · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Marin Getaldić in Matematika · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Marin Getaldić in Meter · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Marin Getaldić in Optika · Poglej več »

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Novo!!: Marin Getaldić in Padova · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Marin Getaldić in Parabola · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Marin Getaldić in Pariz · Poglej več »

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Novo!!: Marin Getaldić in Politika · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Marin Getaldić in Rim · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Marin Getaldić in Tekočina · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Marin Getaldić in Trdnina · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Marin Getaldić in Znanost · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Marin Getaldić in Zrcalo · Poglej več »

11. april

11.

Novo!!: Marin Getaldić in 11. april · Poglej več »

1568

1568 (MDLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Marin Getaldić in 1568 · Poglej več »

1588

1588 (MDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Marin Getaldić in 1588 · Poglej več »

1603

1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Marin Getaldić in 1603 · Poglej več »

1606

1606 (MDCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Marin Getaldić in 1606 · Poglej več »

1607

1607 (MDCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Marin Getaldić in 1607 · Poglej več »

1626

1626 (MDCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Marin Getaldić in 1626 · Poglej več »

1630

1630 (MDCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Marin Getaldić in 1630 · Poglej več »

2. oktober

2.

Novo!!: Marin Getaldić in 2. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Marin Getaldič.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »