Kazalo
46 odnosi: Algebra, Anglija, Arhimed, Astronom, Belgija, Christiaan Huygens, Christopher Clavius, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Edmond Halley, Evropa, Fizik, François Viète, Francija, Galileo Galilei, Geometrija, Geometrijska optika, Gimnazija, Gostota, Greenwich, Hrvati, Italija, Kolegij, Konstantinopel, London, Matematika, Meter, Optika, Padova, Parabola, Pariz, Politika, Rim, Tekočina, Trdnina, Znanost, Zrcalo, 11. april, 1568, 1588, 1603, 1606, 1607, 1626, 1630, 2. oktober.
- Hrvaški fiziki
- Hrvaški matematiki
- Matematiki v 17. stoletju
- Rojeni leta 1568
- Umrli leta 1626
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Marin Getaldić in Algebra
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Marin Getaldić in Anglija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Marin Getaldić in Arhimed
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Marin Getaldić in Astronom
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Marin Getaldić in Belgija
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Marin Getaldić in Christiaan Huygens
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Poglej Marin Getaldić in Christopher Clavius
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Marin Getaldić in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Marin Getaldić in Dubrovnik
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Marin Getaldić in Edmond Halley
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Marin Getaldić in Evropa
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Marin Getaldić in Fizik
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Marin Getaldić in François Viète
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Marin Getaldić in Francija
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Marin Getaldić in Galileo Galilei
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Marin Getaldić in Geometrija
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Marin Getaldić in Geometrijska optika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Marin Getaldić in Gimnazija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Marin Getaldić in Gostota
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Marin Getaldić in Greenwich
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Marin Getaldić in Hrvati
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Marin Getaldić in Italija
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Poglej Marin Getaldić in Kolegij
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Marin Getaldić in Konstantinopel
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Marin Getaldić in London
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Marin Getaldić in Matematika
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Marin Getaldić in Meter
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Marin Getaldić in Optika
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Marin Getaldić in Padova
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Marin Getaldić in Parabola
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Marin Getaldić in Pariz
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Marin Getaldić in Politika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Marin Getaldić in Rim
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Marin Getaldić in Tekočina
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Marin Getaldić in Trdnina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Marin Getaldić in Znanost
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Marin Getaldić in Zrcalo
11. april
11.
Poglej Marin Getaldić in 11. april
1568
1568 (MDLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Marin Getaldić in 1568
1588
1588 (MDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Marin Getaldić in 1588
1603
1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Marin Getaldić in 1603
1606
1606 (MDCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Marin Getaldić in 1606
1607
1607 (MDCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Marin Getaldić in 1607
1626
1626 (MDCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Marin Getaldić in 1626
1630
1630 (MDCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Marin Getaldić in 1630
2. oktober
2.
Poglej Marin Getaldić in 2. oktober