Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ibn Junis

Index Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Abul Vefa, Adicijski izrek, Al-Hakim bi-Amr Alah, Aleksandrijska knjižnica, Arabci, Astrolab, Astronom, Bagdad, Egipt, Ekliptika, Enačba, Fatimidi, Gibanje, Glavno mesto, Hrib, Jupiter, Kairo, Knjižnica, Konjunkcija (astronomija), Krater (razločitev), Lega, Luna, Lunin mrk, Matematika, Mrk, Nagib vrtilne osi, Observatorij, Paralaksa, Pierre-Simon Laplace, Planet, Saturn, Simon Newcomb, Sončev mrk, Srednji vek, Točnost in natančnost, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Tycho Brahe, Zmnožek, Znanost, 1005, 1009, 31. maj, 950.

  2. Islamski filozofi
  3. Rojeni v 950. letih

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Ibn Junis in Abul Vefa

Adicijski izrek

Adicijski izrek nam pove, kako se izraz za kotno funkcijo kosinus oziroma sinus od vsote ali razlike dveh kotov (x in y) izrazi z vrednostmi kotnih funkcij za posamezni kot.

Poglej Ibn Junis in Adicijski izrek

Al-Hakim bi-Amr Alah

Al-Hakim bi-Amr Alah, fatimidski kalif, * 985, † 13. februar, 1021.

Poglej Ibn Junis in Al-Hakim bi-Amr Alah

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Poglej Ibn Junis in Aleksandrijska knjižnica

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Ibn Junis in Arabci

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Ibn Junis in Astrolab

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Ibn Junis in Astronom

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Poglej Ibn Junis in Bagdad

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Ibn Junis in Egipt

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Ibn Junis in Ekliptika

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Ibn Junis in Enačba

Fatimidi

Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.

Poglej Ibn Junis in Fatimidi

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Ibn Junis in Gibanje

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Poglej Ibn Junis in Glavno mesto

Hrib

Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.

Poglej Ibn Junis in Hrib

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Ibn Junis in Jupiter

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Poglej Ibn Junis in Kairo

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Poglej Ibn Junis in Knjižnica

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Ibn Junis in Konjunkcija (astronomija)

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Poglej Ibn Junis in Krater (razločitev)

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Ibn Junis in Lega

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Ibn Junis in Luna

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Ibn Junis in Lunin mrk

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Ibn Junis in Matematika

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Poglej Ibn Junis in Mrk

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Ibn Junis in Nagib vrtilne osi

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Poglej Ibn Junis in Observatorij

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Poglej Ibn Junis in Paralaksa

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Ibn Junis in Pierre-Simon Laplace

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Ibn Junis in Planet

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Ibn Junis in Saturn

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Ibn Junis in Simon Newcomb

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Ibn Junis in Sončev mrk

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Ibn Junis in Srednji vek

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Ibn Junis in Točnost in natančnost

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Poglej Ibn Junis in Trigonometrična funkcija

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Poglej Ibn Junis in Trigonometrija

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Ibn Junis in Tycho Brahe

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Poglej Ibn Junis in Zmnožek

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Ibn Junis in Znanost

1005

1005 (MV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Ibn Junis in 1005

1009

1009 (MIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Ibn Junis in 1009

31. maj

31.

Poglej Ibn Junis in 31. maj

950

950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Ibn Junis in 950

Glej tudi

Islamski filozofi

Rojeni v 950. letih