Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Abul Vefa

Index Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

39 odnosi: Abu Nasr Mansur, Al Hvarizmi, Almagest, Arabščina, Arabci, Arithmetica, Astronom, Bagdad, Diofant, Evklid, Funkcija (matematika), Gibanje, Irak, Iran, Islam, Kot, Lega, Luna, Matematika, Nasir at-Tusi, Observatorij, Perzija, Perzijščina, Planet, Pokrajina, Ptolemaj, Seznam arabskih astronomov, Sferna trigonometrija, Sinusni izrek, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Tycho Brahe, Udarni krater, Ulomek, Zvezda, 1. julij, 10. junij, 940, 998.

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Novo!!: Abul Vefa in Abu Nasr Mansur · Poglej več »

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.

Novo!!: Abul Vefa in Al Hvarizmi · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Abul Vefa in Almagest · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Abul Vefa in Arabščina · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Abul Vefa in Arabci · Poglej več »

Arithmetica

Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.

Novo!!: Abul Vefa in Arithmetica · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Abul Vefa in Astronom · Poglej več »

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Novo!!: Abul Vefa in Bagdad · Poglej več »

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Novo!!: Abul Vefa in Diofant · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Novo!!: Abul Vefa in Evklid · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Abul Vefa in Funkcija (matematika) · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Abul Vefa in Gibanje · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Novo!!: Abul Vefa in Irak · Poglej več »

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Novo!!: Abul Vefa in Iran · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Abul Vefa in Islam · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Abul Vefa in Kot · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Abul Vefa in Lega · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Abul Vefa in Luna · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Abul Vefa in Matematika · Poglej več »

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.

Novo!!: Abul Vefa in Nasir at-Tusi · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Novo!!: Abul Vefa in Observatorij · Poglej več »

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Novo!!: Abul Vefa in Perzija · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Abul Vefa in Perzijščina · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Abul Vefa in Planet · Poglej več »

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Novo!!: Abul Vefa in Pokrajina · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Abul Vefa in Ptolemaj · Poglej več »

Seznam arabskih astronomov

Seznam arabskih astronomov.

Novo!!: Abul Vefa in Seznam arabskih astronomov · Poglej več »

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Novo!!: Abul Vefa in Sferna trigonometrija · Poglej več »

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Novo!!: Abul Vefa in Sinusni izrek · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Novo!!: Abul Vefa in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Novo!!: Abul Vefa in Trigonometrija · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Abul Vefa in Tycho Brahe · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Abul Vefa in Udarni krater · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Novo!!: Abul Vefa in Ulomek · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Abul Vefa in Zvezda · Poglej več »

1. julij

1.

Novo!!: Abul Vefa in 1. julij · Poglej več »

10. junij

10.

Novo!!: Abul Vefa in 10. junij · Poglej več »

940

940 (CMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Abul Vefa in 940 · Poglej več »

998

998 (CMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Abul Vefa in 998 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »