Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Abul Vefa

Index Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Abu Nasr Mansur, Al Hvarizmi, Almagest, Arabščina, Arabci, Arithmetica, Astronom, Bagdad, Diofant, Evklid, Funkcija (matematika), Gibanje, Irak, Iran, Islam, Kot, Lega, Luna, Matematika, Nasir at-Tusi, Observatorij, Perzija, Perzijščina, Planet, Pokrajina, Ptolemaj, Seznam arabskih astronomov, Sferna trigonometrija, Sinusni izrek, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Tycho Brahe, Udarni krater, Ulomek, Zvezda, 1. julij, 10. junij, 940, 998.

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Poglej Abul Vefa in Abu Nasr Mansur

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Abul Vefa in Al Hvarizmi

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Abul Vefa in Almagest

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Abul Vefa in Arabščina

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Abul Vefa in Arabci

Arithmetica

Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.

Poglej Abul Vefa in Arithmetica

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Abul Vefa in Astronom

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Poglej Abul Vefa in Bagdad

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Abul Vefa in Diofant

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Abul Vefa in Evklid

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Abul Vefa in Funkcija (matematika)

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Abul Vefa in Gibanje

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Poglej Abul Vefa in Irak

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Abul Vefa in Iran

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Abul Vefa in Islam

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Poglej Abul Vefa in Kot

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Abul Vefa in Lega

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Abul Vefa in Luna

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Abul Vefa in Matematika

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Abul Vefa in Nasir at-Tusi

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Poglej Abul Vefa in Observatorij

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Abul Vefa in Perzija

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Poglej Abul Vefa in Perzijščina

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Abul Vefa in Planet

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Poglej Abul Vefa in Pokrajina

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Abul Vefa in Ptolemaj

Seznam arabskih astronomov

Seznam arabskih astronomov.

Poglej Abul Vefa in Seznam arabskih astronomov

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Poglej Abul Vefa in Sferna trigonometrija

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Poglej Abul Vefa in Sinusni izrek

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Poglej Abul Vefa in Trigonometrična funkcija

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Poglej Abul Vefa in Trigonometrija

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Abul Vefa in Tycho Brahe

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Abul Vefa in Udarni krater

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Poglej Abul Vefa in Ulomek

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Abul Vefa in Zvezda

1. julij

1.

Poglej Abul Vefa in 1. julij

10. junij

10.

Poglej Abul Vefa in 10. junij

940

940 (CMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Abul Vefa in 940

998

998 (CMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Abul Vefa in 998