Kazalo
25 odnosi: Astronom, Šlezija, Švabska, David Fabricij, Družba Jezusova, Galileo Galilei, Heliocentrični model, Johannes Fabricij, Luna, Matematika, Naravni satelit, Nemčija, Nemci, Optik, Poljska, Površina, Rimskokatoliška cerkev, Sončeva pega, Sonce, Udarni krater, 1573, 1575, 1650, 18. julij, 25. julij.
- Diplomiranci Univerze v Ingolstadtu
- Predavatelji na Univerzi v Ingolstadtu
- Rojeni v 1570. letih
- Umrli leta 1650
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Christoph Scheiner in Astronom
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Christoph Scheiner in Šlezija
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Christoph Scheiner in Švabska
David Fabricij
David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.
Poglej Christoph Scheiner in David Fabricij
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Christoph Scheiner in Družba Jezusova
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Christoph Scheiner in Galileo Galilei
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Christoph Scheiner in Heliocentrični model
Johannes Fabricij
Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.
Poglej Christoph Scheiner in Johannes Fabricij
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Christoph Scheiner in Luna
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Christoph Scheiner in Matematika
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Christoph Scheiner in Naravni satelit
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Christoph Scheiner in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Christoph Scheiner in Nemci
Optik
Optik je strokovnjak oz.
Poglej Christoph Scheiner in Optik
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Christoph Scheiner in Poljska
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Christoph Scheiner in Površina
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Christoph Scheiner in Rimskokatoliška cerkev
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Christoph Scheiner in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Christoph Scheiner in Sonce
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Christoph Scheiner in Udarni krater
1573
1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Christoph Scheiner in 1573
1575
1575 (MDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Christoph Scheiner in 1575
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Christoph Scheiner in 1650
18. julij
18.
Poglej Christoph Scheiner in 18. julij
25. julij
25.
Poglej Christoph Scheiner in 25. julij