Kazalo
37 odnosi: Algebra, Algebrska geometrija, Diferencialna enačba, Državna univerza v Moskvi, Druga svetovna vojna, Fakulteta, Fizik, Fourierova transformacija, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Julijanski koledar, Kazan, Kompleksno število, Kvaternion, Liejeva grupa, Matematika, Mnogoterost, Moskva, Nihanje, Oborožene sile, Obseg (algebra), Otto Juljevič Šmidt, Pavel Sergejevič Aleksandrov, Realno število, Ruščina, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Teorija množic, Topologija, Univerza, Uporabna matematika, Variacijski račun, Vid, 1908, 1988, 3. maj, 3. september.
- Heroji socialističnega dela
- Leninovi nagrajenci
- Nosilci reda oktobrske revolucije
- Nosilci reda simbola časti
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
- Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze
- Stalinovi nagrajenci
- Člani Sovjetske akademije znanosti
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Algebra
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Algebrska geometrija
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Diferencialna enačba
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Državna univerza v Moskvi
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Druga svetovna vojna
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Fakulteta
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Fizik
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Fourierova transformacija
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Julijanski koledar
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Kazan
Kompleksno število
1.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Kompleksno število
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Kvaternion
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Liejeva grupa
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Matematika
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Mnogoterost
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Moskva
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Nihanje
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Oborožene sile
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Obseg (algebra)
Otto Juljevič Šmidt
Otto Juljevič Šmidt, ruski matematik, astronom, geofizik, politik, enciklopedist/leksikograf, raziskovalec, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1891, Mogilev, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 7. september 1956, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Otto Juljevič Šmidt
Pavel Sergejevič Aleksandrov
Pavel Sergejevič Aleksandrov, ruski matematik, * 7. maj 1896, Bogorodsk, Ruski imperij (sedaj Noginsk, Rusija), † 16. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Pavel Sergejevič Aleksandrov
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Realno število
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Ruski imperij
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Teorija množic
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Topologija
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Univerza
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Uporabna matematika
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Variacijski račun
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in Vid
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in 1908
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in 1988
3. maj
3.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in 3. maj
3. september
3.
Poglej Lev Semjonovič Pontrjagin in 3. september
Glej tudi
Heroji socialističnega dela
Leninovi nagrajenci
Nosilci reda oktobrske revolucije
Nosilci reda simbola časti
Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze
Stalinovi nagrajenci
Člani Sovjetske akademije znanosti
Prav tako znan kot Lev Pontrjagin, Pontrjagin.