Podobnosti med Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin
Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin še 70 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Algebra, Alhacen, Arhimed, Aritmetika, Astronomija, August Ferdinand Möbius, Bernhard Riemann, Celi del, Celo število, David Hilbert, Diferencialna enačba, Divergenca, Dolžina, Elementarna funkcija, Elipsoid, Enačba, Evklidska geometrija, Fermatovo praštevilo, Gaspard Monge, Gaussov problem o krogu, Gaussova eliminacijska metoda, Gaussova konstanta, Gaussova ukrivljenost, Gaussovo praštevilo, Gavs, George Green, Gostota verjetnosti, Hipergeometrična funkcija, Integral, ..., Isaac Newton, János Bolyai, Jean le Rond d'Alembert, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jurij Vega, Koeficient, Kompleksno število, Korenjenje, Krog, Kvadratna enačba, Kvaternion, Leonhard Euler, Limita, Linearna enačba, Linearna funkcija, Matematična fizika, Matematika, Mnogokotnik, Najmanjši kvadrati, Naravno število, Neevklidska geometrija, Ničla funkcije, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pi, Pierre-Simon Laplace, PlanetMath, Pochhammerjev simbol, Poissonova enačba, Polinom, Praštevilo, Praštevilski izrek, Simon Stevin, Standardni odklon, Stranica, Teorija števil, Uporabna matematika, William Rowan Hamilton, Zaporedje. Razširi indeks (40 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Carl Friedrich Gauss · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Carl Friedrich Gauss · Algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Alhacen in Carl Friedrich Gauss · Alhacen in Seznam matematičnih vsebin ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Arhimed in Carl Friedrich Gauss · Arhimed in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Aritmetika in Carl Friedrich Gauss · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Carl Friedrich Gauss · Astronomija in Seznam matematičnih vsebin ·
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
August Ferdinand Möbius in Carl Friedrich Gauss · August Ferdinand Möbius in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Bernhard Riemann in Carl Friedrich Gauss · Bernhard Riemann in Seznam matematičnih vsebin ·
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Carl Friedrich Gauss in Celi del · Celi del in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Carl Friedrich Gauss in Celo število · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in David Hilbert · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin ·
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Carl Friedrich Gauss in Diferencialna enačba · Diferencialna enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Carl Friedrich Gauss in Divergenca · Divergenca in Seznam matematičnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Carl Friedrich Gauss in Dolžina · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin ·
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Carl Friedrich Gauss in Elementarna funkcija · Elementarna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Carl Friedrich Gauss in Elipsoid · Elipsoid in Seznam matematičnih vsebin ·
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Carl Friedrich Gauss in Enačba · Enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Carl Friedrich Gauss in Evklidska geometrija · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Carl Friedrich Gauss in Fermatovo praštevilo · Fermatovo praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaspard Monge
Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.
Carl Friedrich Gauss in Gaspard Monge · Gaspard Monge in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Carl Friedrich Gauss in Gaussov problem o krogu · Gaussov problem o krogu in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Carl Friedrich Gauss in Gaussova eliminacijska metoda · Gaussova eliminacijska metoda in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Carl Friedrich Gauss in Gaussova konstanta · Gaussova konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Carl Friedrich Gauss in Gaussova ukrivljenost · Gaussova ukrivljenost in Seznam matematičnih vsebin ·
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Carl Friedrich Gauss in Gaussovo praštevilo · Gaussovo praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Carl Friedrich Gauss in Gavs · Gavs in Seznam matematičnih vsebin ·
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Carl Friedrich Gauss in George Green · George Green in Seznam matematičnih vsebin ·
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Carl Friedrich Gauss in Gostota verjetnosti · Gostota verjetnosti in Seznam matematičnih vsebin ·
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Carl Friedrich Gauss in Hipergeometrična funkcija · Hipergeometrična funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Carl Friedrich Gauss in Integral · Integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Carl Friedrich Gauss in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam matematičnih vsebin ·
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Carl Friedrich Gauss in János Bolyai · János Bolyai in Seznam matematičnih vsebin ·
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Carl Friedrich Gauss in Jean le Rond d'Alembert · Jean le Rond d'Alembert in Seznam matematičnih vsebin ·
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Carl Friedrich Gauss in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin ·
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Carl Friedrich Gauss in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Julius Wilhelm Richard Dedekind in Seznam matematičnih vsebin ·
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Carl Friedrich Gauss in Jurij Vega · Jurij Vega in Seznam matematičnih vsebin ·
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Carl Friedrich Gauss in Koeficient · Koeficient in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Carl Friedrich Gauss in Kompleksno število · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Carl Friedrich Gauss in Korenjenje · Korenjenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Carl Friedrich Gauss in Krog · Krog in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Carl Friedrich Gauss in Kvadratna enačba · Kvadratna enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Carl Friedrich Gauss in Kvaternion · Kvaternion in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Carl Friedrich Gauss in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Carl Friedrich Gauss in Limita · Limita in Seznam matematičnih vsebin ·
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Carl Friedrich Gauss in Linearna enačba · Linearna enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Carl Friedrich Gauss in Linearna funkcija · Linearna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Carl Friedrich Gauss in Matematična fizika · Matematična fizika in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Carl Friedrich Gauss in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Carl Friedrich Gauss in Mnogokotnik · Mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin ·
Najmanjši kvadrati
Rezultat prilagajanja niza podatkovnih točk s kvadratno funkcijo Konično prileganje nabora točk z uporabo približka najmanjših kvadratov Metoda najmanjših kvadratov je standardni pristop v regresijski analizi za približek rešitve predeterminiranih sistemov (nizov enačb, v katerih je več enačb kot neznank) z minimiziranjem vsote kvadratov rezidualov (rezidual je razlika med opazovano vrednostjo in ocenjeno vrednostjo, ki jo zagotavlja model), narejeno na podlagi rezultata vsake posamezne enačbe.
Carl Friedrich Gauss in Najmanjši kvadrati · Najmanjši kvadrati in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Carl Friedrich Gauss in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Carl Friedrich Gauss in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Carl Friedrich Gauss in Ničla funkcije · Ničla funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Carl Friedrich Gauss in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Nikolaj Ivanovič Lobačevski in Seznam matematičnih vsebin ·
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Carl Friedrich Gauss in Pafnuti Lvovič Čebišov · Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Carl Friedrich Gauss in Pi · Pi in Seznam matematičnih vsebin ·
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Carl Friedrich Gauss in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam matematičnih vsebin ·
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Carl Friedrich Gauss in PlanetMath · PlanetMath in Seznam matematičnih vsebin ·
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Carl Friedrich Gauss in Pochhammerjev simbol · Pochhammerjev simbol in Seznam matematičnih vsebin ·
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Carl Friedrich Gauss in Poissonova enačba · Poissonova enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Carl Friedrich Gauss in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Carl Friedrich Gauss in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Carl Friedrich Gauss in Praštevilski izrek · Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Simon Stevin
Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.
Carl Friedrich Gauss in Simon Stevin · Seznam matematičnih vsebin in Simon Stevin ·
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Carl Friedrich Gauss in Standardni odklon · Seznam matematičnih vsebin in Standardni odklon ·
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Carl Friedrich Gauss in Stranica · Seznam matematičnih vsebin in Stranica ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Carl Friedrich Gauss in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Carl Friedrich Gauss in Uporabna matematika · Seznam matematičnih vsebin in Uporabna matematika ·
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Carl Friedrich Gauss in William Rowan Hamilton · Seznam matematičnih vsebin in William Rowan Hamilton ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Carl Friedrich Gauss in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin
Carl Friedrich Gauss 133 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 70, indeks Jaccard je 3.00% = 70 / (133 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: