Podobnosti med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Analitična teorija števil, Aritmetično zaporedje, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Deljenje, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Dirichletova funkcija lambda, Evklid, Fermatov veliki izrek, Fourierova vrsta, Funkcija (matematika), Integral, Joseph Fourier, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Limita, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Monotonost, Neskončnost, Praštevilo, Presek (revija), Realno število, Riemannova funkcija zeta, Siméon-Denis Poisson, Soda in liha števila, ..., Teorija števil, Tuje število, Voronojev diagram, Zaporedje, Zvezna funkcija. Razširi indeks (5 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin ·
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Analitična teorija števil in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Analitična teorija števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Aritmetično zaporedje in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Aritmetično zaporedje in Seznam matematičnih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Deljenje
\frac 20 4.
Deljenje in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Dirichletova funkcija beta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Dirichletova funkcija beta in Seznam matematičnih vsebin ·
Dirichletova funkcija eta
language.
Dirichletova funkcija eta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin ·
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Dirichletova funkcija lambda in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Dirichletova funkcija lambda in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Evklid in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Evklid in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Fourierova vrsta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Fourierova vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Funkcija (matematika) in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Integral in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Joseph Fourier · Joseph Fourier in Seznam matematičnih vsebin ·
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Julius Wilhelm Richard Dedekind in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Leopold Kronecker · Leopold Kronecker in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Limita · Limita in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Monotonost · Monotonost in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin ·
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Siméon-Denis Poisson · Seznam matematičnih vsebin in Siméon-Denis Poisson ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Tuje število · Seznam matematičnih vsebin in Tuje število ·
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Voronojev diagram · Seznam matematičnih vsebin in Voronojev diagram ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Zvezna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Zvezna funkcija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet 59 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 1.55% = 35 / (59 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: