Kazalo
11 odnosi: Grki, Hipijeva kvadratrisa, Krožni lok, Krožnica, Kvadratrisa, Kvadratura kroga, Matematika, Menehmo, Papos Aleksandrijski, Pravilni mnogokotnik, 390 pr. n. št..
- Grki v 4. stoletju pr. n. št.
- Rojeni v 390. letih pr. n. št.
- Starogrški matematiki
- Umrli v 320. letih pr. n. št.
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Dejnostrat in Grki
Hipijeva kvadratrisa
Kvadratrisa kot funkcija z ''a''.
Poglej Dejnostrat in Hipijeva kvadratrisa
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Dejnostrat in Krožni lok
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Dejnostrat in Krožnica
Kvadratrisa
right Skica orodja za risanje kvadratrise. Kvadratura kroga Kvadratrisa (tudi kvadratrika) (iz latinske besede quadrator, kar pomeni osebo, ki kvadrira) je krivulja, ki ima take koordinate, da so lahko merilo za ploščino (kvadraturo) neke druge krivulje.
Poglej Dejnostrat in Kvadratrisa
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Dejnostrat in Kvadratura kroga
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Dejnostrat in Matematika
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Poglej Dejnostrat in Menehmo
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Dejnostrat in Papos Aleksandrijski
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Dejnostrat in Pravilni mnogokotnik
390 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.
Poglej Dejnostrat in 390 pr. n. št.
Glej tudi
Grki v 4. stoletju pr. n. št.
Rojeni v 390. letih pr. n. št.
Starogrški matematiki
Umrli v 320. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Dinostrat.