Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin

Joseph-Louis de Lagrange vs. Seznam matematičnih vsebin

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Joseph-Louis de Lagrange · Algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Joseph-Louis de Lagrange · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ekstrem funkcije

Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).

Ekstrem funkcije in Joseph-Louis de Lagrange · Ekstrem funkcije in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Funkcija (matematika) in Joseph-Louis de Lagrange · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Joseph-Louis de Lagrange · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek o povprečni vrednosti

Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.

Izrek o povprečni vrednosti in Joseph-Louis de Lagrange · Izrek o povprečni vrednosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Joseph-Louis de Lagrange in Kvadratno število · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva enakost

Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).

Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva enakost · Lagrangeeva enakost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva funkcija · Lagrangeeva funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematična analiza · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Joseph-Louis de Lagrange in Mehanik · Mehanik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Joseph-Louis de Lagrange in Mehanika · Mehanika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Joseph-Louis de Lagrange in Pozitivno število · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Joseph-Louis de Lagrange in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Joseph-Louis de Lagrange in Premer · Premer in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Joseph-Louis de Lagrange in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Joseph-Louis de Lagrange in Teorija grup · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Joseph-Louis de Lagrange in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Poglej več »

Wilsonov izrek

Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.

Joseph-Louis de Lagrange in Wilsonov izrek · Seznam matematičnih vsebin in Wilsonov izrek · Poglej več »