Geometrija in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Geometrija in Seznam matematičnih vsebin

Geometrija vs. Seznam matematičnih vsebin

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Afina geometrija

Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.

Afina geometrija in Geometrija · Afina geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Aksiom in Geometrija · Aksiom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Geometrija · Albert Einstein in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Algebrska geometrija in Geometrija · Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Aritmetika in Geometrija · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Bernhard Riemann in Geometrija · Bernhard Riemann in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Carl Friedrich Gauss in Geometrija · Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Daljica

Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.

Daljica in Geometrija · Daljica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

David Hilbert in Geometrija · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Dolžina in Geometrija · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Eliptična geometrija

Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.

Eliptična geometrija in Geometrija · Eliptična geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Enačba in Geometrija · Enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Enotska krožnica in Geometrija · Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Evklid in Geometrija · Evklid in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Evklidska geometrija in Geometrija · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Geodetka in Geometrija · Geodetka in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrijski lik

Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.

Geometrija in Geometrijski lik · Geometrijski lik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrijsko telo

konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.

Geometrija in Geometrijsko telo · Geometrijsko telo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Geometrija in Hilbertov prostor · Hilbertov prostor in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.

Geometrija in Hiperbolična geometrija · Hiperbolična geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Homeomorfizem

Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.

Geometrija in Homeomorfizem · Homeomorfizem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Geometrija in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Geometrija in Integral · Integral in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

János Bolyai

János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).

Geometrija in János Bolyai · János Bolyai in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Jean-Victor Poncelet

Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.

Geometrija in Jean-Victor Poncelet · Jean-Victor Poncelet in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Geometrija in Kartezični koordinatni sistem · Kartezični koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Geometrija in Kompleksna ravnina · Kompleksna ravnina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kosinusni izrek

Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.

Geometrija in Kosinusni izrek · Kosinusni izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Geometrija in Kot · Kot in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krivulja

Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).

Geometrija in Krivulja · Krivulja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Geometrija in Krožnica · Krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Geometrija in Krog · Krog in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Geometrija in Krogla · Krogla in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Geometrija in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Linearna enačba

Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.

Geometrija in Linearna enačba · Linearna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Geometrija in Matematična analiza · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Geometrija in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Geometrija in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Geometrija in Metrični prostor · Metrični prostor in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Geometrija in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Geometrija in Mnogokotnik · Mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Geometrija in Mnogoterost · Mnogoterost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Geometrija in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Geometrija in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.

Geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Nikolaj Ivanovič Lobačevski in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obseg

Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.

Geometrija in Obseg · Obseg in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Geometrija in Odvod · Odvod in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Piramida

Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Geometrija in Piramida · Piramida in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Geometrija in Pitagorov izrek · Pitagorov izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Planimetrija

Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).

Geometrija in Planimetrija · Planimetrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Geometrija in Ploščina · Ploščina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Geometrija in Ploskev · Ploskev in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Podobnost (geometrija)

Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.

Geometrija in Podobnost (geometrija) · Podobnost (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Poltrak

krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.

Geometrija in Poltrak · Poltrak in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Geometrija in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Geometrija in Površina · Površina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Geometrija in Premica · Premica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Geometrija in Prizma · Prizma in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

Geometrija in Projektivna geometrija · Projektivna geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Geometrija in Prostornina · Prostornina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Geometrija in Ravnina · Ravnina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ravninska krivulja

Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.

Geometrija in Ravninska krivulja · Ravninska krivulja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Geometrija in Razdalja · Razdalja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Geometrija in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Geometrija in René Descartes · René Descartes in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Geometrija in Rhindov matematični papirus · Rhindov matematični papirus in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Geometrija in Sinusni izrek · Seznam matematičnih vsebin in Sinusni izrek · Poglej več »

Skladnost (geometrija)

Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.

Geometrija in Skladnost (geometrija) · Seznam matematičnih vsebin in Skladnost (geometrija) · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Geometrija in Splošna teorija relativnosti · Seznam matematičnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Geometrija in Stožec · Seznam matematičnih vsebin in Stožec · Poglej več »

Stranica

Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.

Geometrija in Stranica · Seznam matematičnih vsebin in Stranica · Poglej več »

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Geometrija in Točka (geometrija) · Seznam matematičnih vsebin in Točka (geometrija) · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Geometrija in Topološki prostor · Seznam matematičnih vsebin in Topološki prostor · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Geometrija in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Geometrija in Trigonometrična funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Geometrija in Trikotnik · Seznam matematičnih vsebin in Trikotnik · Poglej več »

Trirazsežni prostor

kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.

Geometrija in Trirazsežni prostor · Seznam matematičnih vsebin in Trirazsežni prostor · Poglej več »