Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin

Matematični dokaz vs. Seznam matematičnih vsebin

language. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Aksiom in Matematični dokaz · Aksiom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Andrew John Wiles in Matematični dokaz · Andrew John Wiles in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Apéryjeva konstanta

Brez opisa.

Apéryjeva konstanta in Matematični dokaz · Apéryjeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Bertrandova domneva in Matematični dokaz · Bertrandova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Bijektivna preslikava in Matematični dokaz · Bijektivna preslikava in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.

Cantorjev diagonalni dokaz in Matematični dokaz · Cantorjev diagonalni dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Catalanova domneva in Matematični dokaz · Catalanova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Charles Hermite in Matematični dokaz · Charles Hermite in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Collatzeva domneva

Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.

Collatzeva domneva in Matematični dokaz · Collatzeva domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Dokaz s protislovjem in Matematični dokaz · Dokaz s protislovjem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dokaz z neskončnim spustom

Dokaz z neskončnim spustom je v matematiki oblika dokaza in še posebej oblika dokaza s protislovjem, pri kateri se uporabi dejstvo, da je naravnih števil manjših od n\, končno mnogo in sloni na načelu najmanjšega celega števila.

Dokaz z neskončnim spustom in Matematični dokaz · Dokaz z neskončnim spustom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

E (matematična konstanta) in Matematični dokaz · E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Erdős-Kacev izrek

Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.

Erdős-Kacev izrek in Matematični dokaz · Erdős-Kacev izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Evklid in Matematični dokaz · Evklid in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Evklidska geometrija in Matematični dokaz · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ferdinand von Lindemann

Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.

Ferdinand von Lindemann in Matematični dokaz · Ferdinand von Lindemann in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).

Fermatov mali izrek in Matematični dokaz · Fermatov mali izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Fermatov veliki izrek in Matematični dokaz · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Georg Ferdinand Cantor in Matematični dokaz · Georg Ferdinand Cantor in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Gottfried Wilhelm Leibniz in Matematični dokaz · Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Harmonična vrsta in Matematični dokaz · Harmonična vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Hipoteza in Matematični dokaz · Hipoteza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Iracionalno število in Matematični dokaz · Iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Izrek in Matematični dokaz · Izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek štirih barv

Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.

Izrek štirih barv in Matematični dokaz · Izrek štirih barv in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Jacques Salomon Hadamard

Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.

Jacques Salomon Hadamard in Matematični dokaz · Jacques Salomon Hadamard in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Joseph Liouville in Matematični dokaz · Joseph Liouville in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematični dokaz · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Kurt Gödel in Matematični dokaz · Kurt Gödel in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Logika in Matematični dokaz · Logika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Mark Kac in Matematični dokaz · Mark Kac in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična indukcija

domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.

Matematična indukcija in Matematični dokaz · Matematična indukcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Matematični dokaz · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Matematični dokaz in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Matematični dokaz in Nicole Oresme · Nicole Oresme in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Matematični dokaz in Pafnuti Lvovič Čebišov · Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Matematični dokaz in Paul Erdős · Paul Erdős in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Matematični dokaz in Pi · Pi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Matematični dokaz in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Matematični dokaz in Praštevilski izrek · Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Protislovje

Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).

Matematični dokaz in Protislovje · Protislovje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Q.E.D.

Q.

Matematični dokaz in Q.E.D. · Q.E.D. in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Roger Apéry

Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.

Matematični dokaz in Roger Apéry · Roger Apéry in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Stephen Smale

Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.

Matematični dokaz in Stephen Smale · Seznam matematičnih vsebin in Stephen Smale · Poglej več »

Temelji matematike

Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.

Matematični dokaz in Temelji matematike · Seznam matematičnih vsebin in Temelji matematike · Poglej več »

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Matematični dokaz in Transcendentno število · Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Matematični dokaz in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Poglej več »