Podobnosti med Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin
Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin še 47 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Algebrska krivulja, Aritmetična funkcija, Blaise Pascal, Carmichaelovo število, Celo število, Diofant, Diofantska enačba, Eulerjev izrek, Eulerjeva domneva, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fermatova spirala, Fermatovo praštevilo, Gottfried Wilhelm Leibniz, Henri Léon Lebesgue, Isaac Newton, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Josip Plemelj, Kombinatorika, Kvadratno število, Leonhard Euler, Marin Mersenne, Matematična analiza, Matematična indukcija, Matematika, Naravno število, Obseg, Odvod, ..., Polinom, Potenciranje, Praštevilo, Prijateljsko število, Psevdopraštevilo, Racionalno število, Ravnina, Regularno praštevilo, René Descartes, Siméon-Denis Poisson, Stožnica, Tangenta, Teorija števil, Točka, Tuje število, Verjetnost, Verjetnostni račun. Razširi indeks (17 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Pierre de Fermat · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Algebrska krivulja in Pierre de Fermat · Algebrska krivulja in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Aritmetična funkcija in Pierre de Fermat · Aritmetična funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Blaise Pascal in Pierre de Fermat · Blaise Pascal in Seznam matematičnih vsebin ·
Carmichaelovo število
Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).
Carmichaelovo število in Pierre de Fermat · Carmichaelovo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Pierre de Fermat · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Diofant in Pierre de Fermat · Diofant in Seznam matematičnih vsebin ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Diofantska enačba in Pierre de Fermat · Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Eulerjev izrek in Pierre de Fermat · Eulerjev izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Eulerjeva domneva in Pierre de Fermat · Eulerjeva domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku in Pierre de Fermat · Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Fermatov mali izrek in Pierre de Fermat · Fermatov mali izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Pierre de Fermat · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Fermatova spirala in Pierre de Fermat · Fermatova spirala in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Fermatovo praštevilo in Pierre de Fermat · Fermatovo praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Pierre de Fermat · Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin ·
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Henri Léon Lebesgue in Pierre de Fermat · Henri Léon Lebesgue in Seznam matematičnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Pierre de Fermat · Isaac Newton in Seznam matematičnih vsebin ·
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Pierre de Fermat · Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin ·
Josip Plemelj
Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.
Josip Plemelj in Pierre de Fermat · Josip Plemelj in Seznam matematičnih vsebin ·
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Kombinatorika in Pierre de Fermat · Kombinatorika in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Kvadratno število in Pierre de Fermat · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Pierre de Fermat · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Marin Mersenne in Pierre de Fermat · Marin Mersenne in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Matematična analiza in Pierre de Fermat · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Matematična indukcija in Pierre de Fermat · Matematična indukcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Pierre de Fermat · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Naravno število in Pierre de Fermat · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Obseg in Pierre de Fermat · Obseg in Seznam matematičnih vsebin ·
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Odvod in Pierre de Fermat · Odvod in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Pierre de Fermat in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Pierre de Fermat in Potenciranje · Potenciranje in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Pierre de Fermat in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Pierre de Fermat in Prijateljsko število · Prijateljsko število in Seznam matematičnih vsebin ·
Psevdopraštevilo
Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.
Pierre de Fermat in Psevdopraštevilo · Psevdopraštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Pierre de Fermat in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Pierre de Fermat in Ravnina · Ravnina in Seznam matematičnih vsebin ·
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Pierre de Fermat in Regularno praštevilo · Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Pierre de Fermat in René Descartes · René Descartes in Seznam matematičnih vsebin ·
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Pierre de Fermat in Siméon-Denis Poisson · Seznam matematičnih vsebin in Siméon-Denis Poisson ·
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Pierre de Fermat in Stožnica · Seznam matematičnih vsebin in Stožnica ·
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Pierre de Fermat in Tangenta · Seznam matematičnih vsebin in Tangenta ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Pierre de Fermat in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Pierre de Fermat in Točka · Seznam matematičnih vsebin in Točka ·
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Pierre de Fermat in Tuje število · Seznam matematičnih vsebin in Tuje število ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Pierre de Fermat in Verjetnost · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost ·
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Pierre de Fermat in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin
Pierre de Fermat 72 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 47, indeks Jaccard je 2.07% = 47 / (72 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: